DOPUST
Dopust kar v Ljubljani
Pisateljica Azra Širovnik je razpeta med Slovenijo, Španijo in Nizozemsko.
Odpri galerijo
Kako sta v življenje Azre Širovnik vstopili potovalni stalnici Nizozemska na severu Evrope in sredozemska Španija? »Hčerka se je odločila za selitev na Tenerife, ker ji ustrezata klima in mentaliteta Špancev. Študirala je v Madridu v sklopu ameriške univerze iz Bostona, govori španščino in je od nekdaj želela živeti v Španiji,« pravi.
Tam si je ustvarila tudi družino, zato Širovnikovo pot pogosto pelje na jug. »Moje leto se pravzaprav vsakič začne na Tenerifu. Januarja, februarja in marca sem tam neprekinjeno, potem grem za mesec dni 'na dopust' v Ljubljano, nato spet za en mesec nazaj na Tenerife,« razloži vitalna gospa sredi šestdesetih. Dolgčas ji prav gotovo ni in ob takšnem urniku ter načinu življenja tudi čas tako rekoč leti.
Tenerife je vzljubila in se tam počuti dobro. »Najbolj mi je všeč klima. Tudi pozimi je v povprečju 24 stopinj, jutra in noči so prav toliko sveži, da se lepo spi tudi v poletnih mesecih. Rada imam sproščeno in prijazno, umirjeno komuniciranje z domačini. Cene so ugodne, še vedno so v ponudbi bio kmetijski izdelki, pa bolj umirjene razmere za pisanje, če naštejem na hitro le nekaj stvari,« pove.
Obiski hčerine družine niso le družinska srečanja in počitnice, ampak Azra tam med tednom tudi ustvarja in piše. Vikendi pa so namenjeni druženju z vnuki. Našla si je tudi najljubši kotiček ob morju. Na jutranjih sprehodih ga nikoli ne izpusti, saj tam tudi meditira.
Zaradi pogostega bivanja v Španiji se je naučila jezika: »Špansko obvladam toliko, da se lahko normalno sporazumevam.« Nabralo se je že veliko dogodivščin, pogosto se spomni na eno od carinskih epizod. »Ko je bila vnukinja stara dve leti, smo se vračali s Tenerifa domov. Z nami je bila tudi moja druga hči in je imela navado v navdušenju vzklikniti: 'Viva Espana!' Ko smo prišli na carino, kjer so nas zaradi majhnega otroka vzeli na specialen prehod, je vnukinja razširila rokici in na ves glas vzkliknila: 'Viva Espana!' Cariniki so ganjeni zaploskali, carinica pa jo je vzela v naročje in poljubila. Španci so izjemno topel, čustven in ponosen narod!« poudari Azra.
Čeprav v Španiji preživi precej časa, jo težko primerja s Slovenijo, pravi. »Vsekakor so izdelki na slovenskih tržnicah nekajkrat dražji, da o ribah ne govorim. Glede oblačil – tam potrebuješ vsega manj. Nekaj majčk, bermud in natikačev ter par jopic. V Sloveniji imam rada svoj slovenski način življenja, toda zunaj zimskih mesecev. Rekla bi, da se oboje dopolnjuje in me bogati. Vsekakor bi tam živela tudi sama, še zlasti od decembra do aprila.«
Ko ni v Sloveniji ali v Španiji, pa je Azra skoraj zagotovo na Nizozemskem. Tam namreč živijo njena mama in družina pokojne sestre, ki jih obiskuje vsake dva ali tri mesece. »Nizozemsko ljubim na prav poseben način. Je moja tretja domovina, v kateri se prav udobno počutim. Vsakič znova me tudi fascinira, denimo tehnološko in arhitekturno. Na teh področjih namreč drvijo s takšno hitrostjo, da še komaj sledim,« pravi o deželi mlinov na veter in polj tulipanov.
In kako gleda na življenje, v katerem so njene roke polne kovčkov in prtljage? »Zelo sem zadovoljna, kako mi je usoda prepletla ta moja paralelna življenja in jih vsebinsko sestavila v magično celoto, ki me izpolnjuje in mi povsem zadostuje. Sem ji globoko hvaležna.« Azra Širovnik še pove, da je njena poletna počitniška začimba že 42 let hrvaški otok Lošinj, zaljubljena pa je tudi v grške otoke.
Tam si je ustvarila tudi družino, zato Širovnikovo pot pogosto pelje na jug. »Moje leto se pravzaprav vsakič začne na Tenerifu. Januarja, februarja in marca sem tam neprekinjeno, potem grem za mesec dni 'na dopust' v Ljubljano, nato spet za en mesec nazaj na Tenerife,« razloži vitalna gospa sredi šestdesetih. Dolgčas ji prav gotovo ni in ob takšnem urniku ter načinu življenja tudi čas tako rekoč leti.
Tenerife je vzljubila in se tam počuti dobro. »Najbolj mi je všeč klima. Tudi pozimi je v povprečju 24 stopinj, jutra in noči so prav toliko sveži, da se lepo spi tudi v poletnih mesecih. Rada imam sproščeno in prijazno, umirjeno komuniciranje z domačini. Cene so ugodne, še vedno so v ponudbi bio kmetijski izdelki, pa bolj umirjene razmere za pisanje, če naštejem na hitro le nekaj stvari,« pove.
Obiski hčerine družine niso le družinska srečanja in počitnice, ampak Azra tam med tednom tudi ustvarja in piše. Vikendi pa so namenjeni druženju z vnuki. Našla si je tudi najljubši kotiček ob morju. Na jutranjih sprehodih ga nikoli ne izpusti, saj tam tudi meditira.
Zaradi pogostega bivanja v Španiji se je naučila jezika: »Špansko obvladam toliko, da se lahko normalno sporazumevam.« Nabralo se je že veliko dogodivščin, pogosto se spomni na eno od carinskih epizod. »Ko je bila vnukinja stara dve leti, smo se vračali s Tenerifa domov. Z nami je bila tudi moja druga hči in je imela navado v navdušenju vzklikniti: 'Viva Espana!' Ko smo prišli na carino, kjer so nas zaradi majhnega otroka vzeli na specialen prehod, je vnukinja razširila rokici in na ves glas vzkliknila: 'Viva Espana!' Cariniki so ganjeni zaploskali, carinica pa jo je vzela v naročje in poljubila. Španci so izjemno topel, čustven in ponosen narod!« poudari Azra.
Vsekakor so izdelki na slovenskih tržnicah nekajkrat dražji.
Čeprav v Španiji preživi precej časa, jo težko primerja s Slovenijo, pravi. »Vsekakor so izdelki na slovenskih tržnicah nekajkrat dražji, da o ribah ne govorim. Glede oblačil – tam potrebuješ vsega manj. Nekaj majčk, bermud in natikačev ter par jopic. V Sloveniji imam rada svoj slovenski način življenja, toda zunaj zimskih mesecev. Rekla bi, da se oboje dopolnjuje in me bogati. Vsekakor bi tam živela tudi sama, še zlasti od decembra do aprila.«
Ko ni v Sloveniji ali v Španiji, pa je Azra skoraj zagotovo na Nizozemskem. Tam namreč živijo njena mama in družina pokojne sestre, ki jih obiskuje vsake dva ali tri mesece. »Nizozemsko ljubim na prav poseben način. Je moja tretja domovina, v kateri se prav udobno počutim. Vsakič znova me tudi fascinira, denimo tehnološko in arhitekturno. Na teh področjih namreč drvijo s takšno hitrostjo, da še komaj sledim,« pravi o deželi mlinov na veter in polj tulipanov.
Nizozemsko ljubim na poseben način. Je moja tretja domovina.
In kako gleda na življenje, v katerem so njene roke polne kovčkov in prtljage? »Zelo sem zadovoljna, kako mi je usoda prepletla ta moja paralelna življenja in jih vsebinsko sestavila v magično celoto, ki me izpolnjuje in mi povsem zadostuje. Sem ji globoko hvaležna.« Azra Širovnik še pove, da je njena poletna počitniška začimba že 42 let hrvaški otok Lošinj, zaljubljena pa je tudi v grške otoke.