NARODNO NI VSELEJ ZABAVNO
Grožnje na narodno-zabavni sceni
Po objavi kolumne o narodno-zabavni glasbi v Sloveniji je Gregor Hrovatin prejel »prijazno grozeče obvestilo« od člana ansambla Gorenjski kvintet.
Odpri galerijo
Zakaj se nam ob narodno-zabavni glasbi ježi koža je naslov kolumne, ki jo je avtor Gregor Hrovatin zapisal na spletnem portalu za-misli.si in je povzročila pravcati pretres na sceni. Narodno-zabavni! Nekatere je članek tako razburil, da so avtorju zaželeli, »da bi mu največja podgana doma povrgla«.
Hrovatin je člana Gorenjskega kvinteta (gre za dokaj znan ansambel, ki nastopa na domačih tleh, dejaven pa je tudi v tujini, predvsem na nemškem govornem območju, kjer je znan pod imenom Oberkrainer Quintett), prijavil pristojnemu organu, odzvati pa se je morala celo policija.
»To res ni najhujša grožnja, ki jo je kdaj kdo prejel po spletni pošti, je pa grožnja. Gorenjski kvintet ni brezimni trol, ki zdravi svojo zagrenjenost z bruhanjem zmerljivk in groženj. Gre za glasbeno skupino, sedem ljudi z imeni in priimki, ki stojijo za grožnjo. To ni gruča veseljakov z voljo do posluha, harmoniko in narodno-zabavnimi uniformami, ki tu in tam zaigrajo na kakšni veselici, ampak mednarodno priznana skupina, ki redno pobira nagrade doma in v tujini. Ali nedokončana grožnja Gorenjskega kvinteta in odzivi drugih izvajalcev narodno-zabavne glasbe, ki sem jih bil deležen, potrjujejo ali spodbijajo, kar sem o teh ljudeh v kolumni napisal (in kar je obviselo med vrsticami)?« dodaja kolumnist v svojem odzivu. Zgodba še nima konca, pravi Hrovatin. Zagotovo pa drži, da je meja med svobodo govora, napadom ali grožnjo zelo tanka … Kot bi rekel pronicljivi vremenoslovec Andrej Velkavrh: »Počasi dobivam občutek, da skoraj ni več varno odkrito povedati svojega mnenja, ne da bi dobil po glavi od nekoga, ki se z mano ne strinja.«
Hrovatin je člana Gorenjskega kvinteta (gre za dokaj znan ansambel, ki nastopa na domačih tleh, dejaven pa je tudi v tujini, predvsem na nemškem govornem območju, kjer je znan pod imenom Oberkrainer Quintett), prijavil pristojnemu organu, odzvati pa se je morala celo policija.
Narodnjaki kot vojska klonov
Kaj je napisal Hrovatin? »Harmonika ni ljudsko glasbilo. V 19. stoletju so jo izumili in dodelali znani mojstri. Harmonike izdelujejo mojstri. Ker je glasna, se je hitro prijela kot glasbilo za zabave. To ni glasbilo za spremljavo ličkanju, predenju in drugim kmečkim opravilom. Nihče priseben je ni dal pastircem, da bi na paši krajšali čas sebi in kravam. Ko se je v dolgih zimskih večerih ob soju petrolejke družina grela ob peči, bi harmonika hitro končala v peči … Z njo se ne da uspavati otrok, razen če jim jo vržeš v glavo … Je pa lahko harmonika zabavno glasbilo. Zakaj torej 'narodno-zabavna' glasba ni zabavna? Zaradi ljudi, ki jo izvajajo. Narodno-zabavniki so kot vojska klonov v domači različici Vojne zvezd. Enako so oblečeni, enako se vedejo, enako jedo in pijejo, enake vere so in imajo enak življenjski nazor. To je domačijskost. Vas je dobra, mesto je slabo. Domače je dobro, tuje je slabo. Ročno delo je dobro, pametovanje je slabo. Potovanja – po Zgornjekranjskem in morda malo dlje – so namenjena izključno ugotovitvi, da je doma najlepše. Družina je brezpogojno dobra in vsi se imajo brezpogojno radi. Ve se, kaj lahko počnejo moški, in ve se, kje je mesto ženskam. Tudi glede vere je vse jasno – tu ni trte mrte,« je napisal Hrovatin in dodal, da »besedila narodno-zabavnih pesmi nimajo veze z resničnostjo. Opevajo svet, ki ga nikoli ni bilo in ga ne more biti. Njihov svet ne pozna razlik, dvomov, nesporazumov, sprememb, razvoja … Je brez časa, a ni brezčasen; le brez preteklosti in prihodnosti je. Vsebuje zgolj prostor: bajeslovno vas med hribi, naseljeno s samimi dobrimi in delavnimi ljudmi, domačo kmetijo, polno zdravih in srečnih družinskih članov, ter drevo na dvorišču. Res moraš imeti skrajno izkrivljen 'smisel' za humor, da ti je kar koli od tega zabavno …«Zgražanja in odziv
Sledil je odziv, ki je presenetil celo avtorja. Članek, ki je bil objavljen na spletnem portalu za-misli.si, je delilo in se nad njim zgražalo ogromno ansamblov in posameznikov. Med drugim je kot odziv na kolumno Zakaj se nam ob narodno-zabavni glasbi ježi koža – v svoj Facebookov nabiralnik prejel sporočilo Gorenjskega kvinteta: »Mal pazi na svoje objave!!« Kaj se bo zgodilo sicer, Gorenjski kvintet ne pove, si pa avtor lahko predstavlja, kaj naj bi fantje iz Gorenjskega kvinteta imeli v mislih.»To res ni najhujša grožnja, ki jo je kdaj kdo prejel po spletni pošti, je pa grožnja. Gorenjski kvintet ni brezimni trol, ki zdravi svojo zagrenjenost z bruhanjem zmerljivk in groženj. Gre za glasbeno skupino, sedem ljudi z imeni in priimki, ki stojijo za grožnjo. To ni gruča veseljakov z voljo do posluha, harmoniko in narodno-zabavnimi uniformami, ki tu in tam zaigrajo na kakšni veselici, ampak mednarodno priznana skupina, ki redno pobira nagrade doma in v tujini. Ali nedokončana grožnja Gorenjskega kvinteta in odzivi drugih izvajalcev narodno-zabavne glasbe, ki sem jih bil deležen, potrjujejo ali spodbijajo, kar sem o teh ljudeh v kolumni napisal (in kar je obviselo med vrsticami)?« dodaja kolumnist v svojem odzivu. Zgodba še nima konca, pravi Hrovatin. Zagotovo pa drži, da je meja med svobodo govora, napadom ali grožnjo zelo tanka … Kot bi rekel pronicljivi vremenoslovec Andrej Velkavrh: »Počasi dobivam občutek, da skoraj ni več varno odkrito povedati svojega mnenja, ne da bi dobil po glavi od nekoga, ki se z mano ne strinja.«