Izpoved iz Milana nekoč najlepše Slovenke: Svetujem vam, da se psihično pripravite
Najuspešnejša slovenska manekenka vseh časov je že četrti teden v karanteni v Milanu.
Odpri galerijo
Je ena najlepših žensk našega časa, a za vrsto prestižnih naslovov in za to, da pri 56 letih še vedno dela, se ima zahvaliti tudi notranji lepoti. Virus, zaradi katerega med drugim miruje vsa modna industrija, je obrnil na glavo tudi njeno življenje in kariero, a si ne pusti, da bi jo premagal pesimizem.
Te dni tudi vaše življenje zaznamuje koronavirus. Kako se spopadate z razmerami?
Moje življenje se je popolnoma spremenilo. Navade, razmišljanje, delovanje – vse je drugačno. Ko si zaprt doma, ko je tvoje gibanje omejeno, šele dojameš, kako zelo drugačno. Še posebno če si vajen biti vedno v akciji, potovati, ustvarjati in delati. Trenutno sem v severni Italiji, kjer je možnost okuženosti z virusom največja. Zdaj teče četrti teden, odkar sem v karanteni. Najhuje je bilo prvi teden, saj sem potrebovala čas, da sem sprejela to, kar se dogaja. Zdaj mi je nekoliko lažje. Vsak dan nas opozarjajo, naj ostanemo doma, naj sledimo pravilom, vendar pa se nekateri na to ne ozirajo in še naprej ogrožajo sebe in druge. Če želimo zajeziti virus, se moramo držati pravil in zapustiti dom le v skrajnem primeru. Vse je odvisno od nas.
Kako preživljate dneve, ko ste v samoizolaciji? S čim si krajšate čas?
Počasi se privajam na karanteno, zdaj bo en mesec. Na začetku ni bilo lahko, potrebovala sem nekaj časa, da sem dojela, kaj se dogaja. Organizirala sem si dneve, da se ne dolgočasim, delam stvari, za katere običajno nimam časa. Veliko pišem in delam na računalniku, urejam hišo in stvari, telovadim, berem, komuniciram s prijatelji in znanci. Gledam televizijo in redno spremljam novice. Imam tudi dovoljenje, da grem lahko na vrt in se nadiham svežega zraka.
Kaj svetujete nam Slovencem, ki smo šele na začetku samoizolacije?
Slovencem svetujem, da se psihično pripravijo na ta virus, ostanejo doma, sledijo napotkom, zaščitijo sebe in druge. Virus se širi po vsem svetu, dejstvo je, da nismo nikoli sami, prehod bo težak, upanje in pozitivna energija naj ostaneta zmeraj živa. S skupnimi močmi bomo zmagali in prej ali slej ustavili virus. Ostanite doma.
Milano, mesto, v katerem živite, je zelo prizadeto.
Milano je trenutno prazno mesto. Vse je zaprto, redko opaziš kakšno osebo na cesti. Parki so prazni. Podzemna deluje, ampak je prazna. Vlada tišina, zaprti smo doma, v upanju, da bomo čim prej ustavili virus. Največja težava je pomanjkanje prostorov za zdravljenje. Bolnišnice so polne, zdravnikov ni dovolj. Problem so tudi maske, ki jih je težko dobiti.
Kako to vpliva na vaš posel v Italiji? Vas skrbi?
Ker smo zaprti doma, večinoma ne delamo, ne ustvarjamo. Mirujemo in čakamo na boljše čase. Vse posle in dogajanje smo prestavili na september v upanju, da bo do takrat že vse mimo.
Osebno se že pripravljam na mladinsko manekensko šolo Bernie Models, ki se bo začela oktobra, ter na akademijo za ženske Donnakademy. Tečaji naj bi se začeli maja, ampak verjetno bo vse prestavljeno na september. Modne agencije so zaprte, tako da vse stoji.
V Italiji živite in delate že leta. Bi rekli, da je vaša druga domovina, ali je vmes postala že kar prva?
Slovenija bo vedno moja prva domovina, Italija pa je zame pomembna zaradi dela. Tu so navade drugačne, ljudje drugače razmišljajo, tudi pristop k delu je povsem drug. Če delaš na modnem področju, je to pravi kraj za razvoj in napredek. Tu spoznaš prave ljudi z vsega sveta, ki so pomembni za tvoje delo. Milano je mesto, ki nikoli ne miruje.
Kaj vam je v Italiji najbolj všeč?
Naravne lepote, italijanska kultura in umetnost, prijazni ljudje in še posebno hrana. Ta je vrhunska in edinstvena.
Kako pogosto se vračate v Slovenijo?
V Slovenijo se vračam vsaj štirikrat ali petkrat na leto, ostanem do dva tedna, odvisno od poslov, dela, organizacije. Takrat tudi pozdravim in obiščem družino.
Leta 1982 ste postali miss Jugoslavije, ste prva slovenska manekenka in fotomodel, ki ji je uspelo v svetovnem merilu. Kakšne spomine imate na svoje začetke?
Začetki niso nikoli lahki, a če vztrajaš, se boriš in imaš rad to, kar delaš, boš prej ali slej prišel do rezultatov! Kot model sem poleg študija začela delati v Ljubljani, potem pa me je pot peljala v Zagreb, ki je bil takrat center mode, potem po vsej bivši Jugoslaviji.
Sledil je Milano in tako dalje. Kot vsakega dela se je treba tudi tega navaditi. Znati se moraš prilagajati. Večkrat se lahko znajdeš v težkih in nevarnih situacijah. Znati moraš jezike, skrbeti za telo, se gibati, ostati v formi, paziti na hrano … Sama s temi rečmi nikoli nisem imela težav.
Že večkrat ste povedali, da vas je v svet mode zaneslo po naključju. V medijih sem zasledila dve zgodbi: da ste spremljali prijateljico na avdicijo, na kateri so potem namesto nje izbrali vas, ter da vas je na cesti ustavil fotograf. Katera je prava?
V bistvu sta resnični obe! Da sem spremljala prijateljico, a mi ni povedala, da je to avdicija za modele. In da me je na cesti ustavil fotograf in me povabil na slikanje, na začetku sem odklonila, potem pa sem si rekla, pa poskusimo.
Začetek vaše kariere je zaznamovala afera z golimi fotografijami, ki so izšle v reviji Start. Če se to ne bi zgodilo, bi leta 1983 zelo verjetno postali miss sveta. Bi rekli, da vas je naivnost stala naslov? Ste zaupali napačnim ljudem?
Afera z golimi fotografijami v Startu se je zgodila po tekmovanju. Da nisem zmagala na miss sveta, je krivo predvsem to, da sem prihajala iz Jugoslavije. Komisija na tekmovanju v Londonu mi je v zakulisju povedala, da ne morem biti prva, ker izhajam iz komunistične države. Postala sem miss fotogeničnosti, zaradi česar bi me morali avtomatično uvrstiti med prve tri tekmovalke. Če bi izšle gole slike, bi me Angleži takoj izločili iz tekmovanja. Torej: gole slike so bile samo izgovor. Druga stvar pa so objavljene slike v Startu, ki so bile ukradene v tujini in skrivaj objavljene, brez dovoljenja. To je pa spet druga zgodba.
Znani ste tudi kot ženska, ki je rekla ne slovitemu Helmutu Newtonu. Kakšna je zgodba z enim od najslavnejših fotografov na svetu?
Bila sem edini model, ki si je drznil nasprotovati največjemu in najslavnejšemu fotografu na svetu Helmutu Newtonu. Nisem hotela pozirati, ker sem vedela, da slika akte, slik, na katerih sem gola, pa nisem potrebovala. Vsi so me prepričevali, da je to usodna napaka, da zamujam enkratno priložnost, ampak sem vztrajala.
Ko je Newton prišel v Milano, me je hotel od bliže spoznati in izvedeti odgovor. Ko me je zagledal, je že od daleč vpil, da sem model, ki noče delati z njim. Ko sem se mu približala, je postal ves rdeč v obraz in se zadrl: 'Kaj vi sploh veste, kdo sem jaz.' Odvrnila sem, da vem, kdo je, se postavila v njegovo pozo, ga pogledala v oči in rekla: 'Pa vi? Veste, kdo sem jaz?' Po tistem me je napodil ven. To je bil najin začetek. Potem sva večkrat delala skupaj, ampak vedno sem bila edini model, ki je bil oblečen do vratu.
Stari ste 56 let, a še vedno delate kot manekenka. Ste si mislili, ko ste začenjali kariero, da bo lahko trajala tako dolgo?
Nikoli si nisem predstavljala, da bo moja kariera trajala toliko časa. Z manekenstvom se moraš začeti ukvarjati v mladih letih, toda če si profesionalen, resen in cenjen, lahko zelo dolgo vztrajaš.
Lepotni ideali so se zadnja leta korenito spremenili.
Včasih je bil pojem lepote klasični tip ženske s pravimi merami in potezami, idealnim telesom, značajem in vedenjem. Skoraj popoln, čeprav popolnost ne obstaja. Danes je pojem lepote širši. Na eni strani imamo ljudi, ki ne prenesejo staranja, gub na obrazu in se stalno popravljajo, na drugi pa ljudi, ki verjamejo v notranjo lepoto. Noben kirurg ti ne more dati samozavesti. Ko napolniš eno gubo, pride takoj druga, tako da nikoli ne prideš do konca. Zunanja in notranja lepota sta povezani in se dopolnjujeta.
Vsekakor bi vam prisodili najmanj deset let manj. V čem je vaša skrivnost? Pa ne recite, da le v pozitivni naravnanosti, zdravi prehrani in telovadbi.
Nekaj je seveda odvisno od genov pa od tega, od kod izviraš in kako se počutiš v svoji koži. Ne glede na osnovne danosti pa je pomembno, da delaš na sebi, rasteš. Treba je skrbeti tako za videz kot za dušo.
Nobenih skrivnostnih krem, kozmetične nege?
Ne uporabljam nobenih posebnih krem, moja kozmetična nega pa je čisto običajna. Vsaka ženska bi morala vedeti, kakšna je njena koža, imeti doma primerne negovalne izdelke ter kožo redno čistiti. Velja za obraz in telo. Poleg tega se je treba veliko gibati, dovolj spati in piti primerne količine vode.
V Sloveniji vodite agencijo za manekenke in manekene. Kako mlade pripravite na modni svet, ki je lahko tudi precej krut?
V Sloveniji že 11. leto poteka mladinska manekenska šola Bernie Models. Namenjena je mladim od 16. do 22. leta starosti. Dekleta in fante pripravimo na modni svet z različnimi delavnicami, in sicer od poziranja, hoje, komunikacije, športa, prehrane, joge, mimike obraza in telesa do predavanja o negi obraza.
Na koncu organiziramo modno revijo. Vsak udeleženec prejme diplomo o uspešno opravljenem tečaju, profesionalne fotografije. Podelimo tudi tri priznanja – potencialni model, model fotogeničnosti in model za najboljšo hojo. Po tečaju organiziramo kasting v Milanu, kjer jih predstavimo najboljšim modnim agencijam. To je enkratna priložnost za naše potencialne modele, da se uveljavijo v tujini in pridejo do uspeha.
V Italiji ste pred sedmimi leti ustanovili akademijo za ženske, ki že pet let deluje tudi v Sloveniji. Kaj menite, česa najbolj primanjkuje sodobnim ženskam?
Sodobnim ženskam najbolj primanjkuje samozavesti, notranjega zaupanja in poguma. Pomembno je, da zberejo moč in se odločijo, da so se pripravljene spremeniti.
Na akademiji za ženske med drugim učite ženstvenosti. Je to res nekaj, česar se da priučiti?
Vsaka ženska je lahko ženstvena. Vsaka skriva v sebi lepoto, treba jo je samo pritegniti na dan. Samozavest ni nujno prirojena, mogoče jo je pridobiti.
Za konec: kaj vas trenutno v življenju najbolj izpolnjuje? Na kaj ste najbolj ponosni?
Danes so težki in krizni časi. Vsi se borimo, da bi se obdržali na površju in preživeli. Najbolj sem ponosna na to, da sem sama s svojim delom, trudom in prizadevanjem dosegla to, kar sem.
Te dni tudi vaše življenje zaznamuje koronavirus. Kako se spopadate z razmerami?
Moje življenje se je popolnoma spremenilo. Navade, razmišljanje, delovanje – vse je drugačno. Ko si zaprt doma, ko je tvoje gibanje omejeno, šele dojameš, kako zelo drugačno. Še posebno če si vajen biti vedno v akciji, potovati, ustvarjati in delati. Trenutno sem v severni Italiji, kjer je možnost okuženosti z virusom največja. Zdaj teče četrti teden, odkar sem v karanteni. Najhuje je bilo prvi teden, saj sem potrebovala čas, da sem sprejela to, kar se dogaja. Zdaj mi je nekoliko lažje. Vsak dan nas opozarjajo, naj ostanemo doma, naj sledimo pravilom, vendar pa se nekateri na to ne ozirajo in še naprej ogrožajo sebe in druge. Če želimo zajeziti virus, se moramo držati pravil in zapustiti dom le v skrajnem primeru. Vse je odvisno od nas.
Bila sem edini model, ki si je drznil nasprotovati največjemu in najslavnejšemu fotografu na svetu.
Kako preživljate dneve, ko ste v samoizolaciji? S čim si krajšate čas?
Počasi se privajam na karanteno, zdaj bo en mesec. Na začetku ni bilo lahko, potrebovala sem nekaj časa, da sem dojela, kaj se dogaja. Organizirala sem si dneve, da se ne dolgočasim, delam stvari, za katere običajno nimam časa. Veliko pišem in delam na računalniku, urejam hišo in stvari, telovadim, berem, komuniciram s prijatelji in znanci. Gledam televizijo in redno spremljam novice. Imam tudi dovoljenje, da grem lahko na vrt in se nadiham svežega zraka.
Kaj svetujete nam Slovencem, ki smo šele na začetku samoizolacije?
Slovencem svetujem, da se psihično pripravijo na ta virus, ostanejo doma, sledijo napotkom, zaščitijo sebe in druge. Virus se širi po vsem svetu, dejstvo je, da nismo nikoli sami, prehod bo težak, upanje in pozitivna energija naj ostaneta zmeraj živa. S skupnimi močmi bomo zmagali in prej ali slej ustavili virus. Ostanite doma.
Milano, mesto, v katerem živite, je zelo prizadeto.
Milano je trenutno prazno mesto. Vse je zaprto, redko opaziš kakšno osebo na cesti. Parki so prazni. Podzemna deluje, ampak je prazna. Vlada tišina, zaprti smo doma, v upanju, da bomo čim prej ustavili virus. Največja težava je pomanjkanje prostorov za zdravljenje. Bolnišnice so polne, zdravnikov ni dovolj. Problem so tudi maske, ki jih je težko dobiti.
Kako to vpliva na vaš posel v Italiji? Vas skrbi?
Ker smo zaprti doma, večinoma ne delamo, ne ustvarjamo. Mirujemo in čakamo na boljše čase. Vse posle in dogajanje smo prestavili na september v upanju, da bo do takrat že vse mimo.
Osebno se že pripravljam na mladinsko manekensko šolo Bernie Models, ki se bo začela oktobra, ter na akademijo za ženske Donnakademy. Tečaji naj bi se začeli maja, ampak verjetno bo vse prestavljeno na september. Modne agencije so zaprte, tako da vse stoji.
V Italiji živite in delate že leta. Bi rekli, da je vaša druga domovina, ali je vmes postala že kar prva?
Slovenija bo vedno moja prva domovina, Italija pa je zame pomembna zaradi dela. Tu so navade drugačne, ljudje drugače razmišljajo, tudi pristop k delu je povsem drug. Če delaš na modnem področju, je to pravi kraj za razvoj in napredek. Tu spoznaš prave ljudi z vsega sveta, ki so pomembni za tvoje delo. Milano je mesto, ki nikoli ne miruje.
Kaj vam je v Italiji najbolj všeč?
Naravne lepote, italijanska kultura in umetnost, prijazni ljudje in še posebno hrana. Ta je vrhunska in edinstvena.
Kako pogosto se vračate v Slovenijo?
V Slovenijo se vračam vsaj štirikrat ali petkrat na leto, ostanem do dva tedna, odvisno od poslov, dela, organizacije. Takrat tudi pozdravim in obiščem družino.
Leta 1982 ste postali miss Jugoslavije, ste prva slovenska manekenka in fotomodel, ki ji je uspelo v svetovnem merilu. Kakšne spomine imate na svoje začetke?
Začetki niso nikoli lahki, a če vztrajaš, se boriš in imaš rad to, kar delaš, boš prej ali slej prišel do rezultatov! Kot model sem poleg študija začela delati v Ljubljani, potem pa me je pot peljala v Zagreb, ki je bil takrat center mode, potem po vsej bivši Jugoslaviji.
Sledil je Milano in tako dalje. Kot vsakega dela se je treba tudi tega navaditi. Znati se moraš prilagajati. Večkrat se lahko znajdeš v težkih in nevarnih situacijah. Znati moraš jezike, skrbeti za telo, se gibati, ostati v formi, paziti na hrano … Sama s temi rečmi nikoli nisem imela težav.
Že večkrat ste povedali, da vas je v svet mode zaneslo po naključju. V medijih sem zasledila dve zgodbi: da ste spremljali prijateljico na avdicijo, na kateri so potem namesto nje izbrali vas, ter da vas je na cesti ustavil fotograf. Katera je prava?
V bistvu sta resnični obe! Da sem spremljala prijateljico, a mi ni povedala, da je to avdicija za modele. In da me je na cesti ustavil fotograf in me povabil na slikanje, na začetku sem odklonila, potem pa sem si rekla, pa poskusimo.
Začetek vaše kariere je zaznamovala afera z golimi fotografijami, ki so izšle v reviji Start. Če se to ne bi zgodilo, bi leta 1983 zelo verjetno postali miss sveta. Bi rekli, da vas je naivnost stala naslov? Ste zaupali napačnim ljudem?
Afera z golimi fotografijami v Startu se je zgodila po tekmovanju. Da nisem zmagala na miss sveta, je krivo predvsem to, da sem prihajala iz Jugoslavije. Komisija na tekmovanju v Londonu mi je v zakulisju povedala, da ne morem biti prva, ker izhajam iz komunistične države. Postala sem miss fotogeničnosti, zaradi česar bi me morali avtomatično uvrstiti med prve tri tekmovalke. Če bi izšle gole slike, bi me Angleži takoj izločili iz tekmovanja. Torej: gole slike so bile samo izgovor. Druga stvar pa so objavljene slike v Startu, ki so bile ukradene v tujini in skrivaj objavljene, brez dovoljenja. To je pa spet druga zgodba.
Znani ste tudi kot ženska, ki je rekla ne slovitemu Helmutu Newtonu. Kakšna je zgodba z enim od najslavnejših fotografov na svetu?
Bila sem edini model, ki si je drznil nasprotovati največjemu in najslavnejšemu fotografu na svetu Helmutu Newtonu. Nisem hotela pozirati, ker sem vedela, da slika akte, slik, na katerih sem gola, pa nisem potrebovala. Vsi so me prepričevali, da je to usodna napaka, da zamujam enkratno priložnost, ampak sem vztrajala.
Ko je Newton prišel v Milano, me je hotel od bliže spoznati in izvedeti odgovor. Ko me je zagledal, je že od daleč vpil, da sem model, ki noče delati z njim. Ko sem se mu približala, je postal ves rdeč v obraz in se zadrl: 'Kaj vi sploh veste, kdo sem jaz.' Odvrnila sem, da vem, kdo je, se postavila v njegovo pozo, ga pogledala v oči in rekla: 'Pa vi? Veste, kdo sem jaz?' Po tistem me je napodil ven. To je bil najin začetek. Potem sva večkrat delala skupaj, ampak vedno sem bila edini model, ki je bil oblečen do vratu.
Stari ste 56 let, a še vedno delate kot manekenka. Ste si mislili, ko ste začenjali kariero, da bo lahko trajala tako dolgo?
Nikoli si nisem predstavljala, da bo moja kariera trajala toliko časa. Z manekenstvom se moraš začeti ukvarjati v mladih letih, toda če si profesionalen, resen in cenjen, lahko zelo dolgo vztrajaš.
Lepotni ideali so se zadnja leta korenito spremenili.
Včasih je bil pojem lepote klasični tip ženske s pravimi merami in potezami, idealnim telesom, značajem in vedenjem. Skoraj popoln, čeprav popolnost ne obstaja. Danes je pojem lepote širši. Na eni strani imamo ljudi, ki ne prenesejo staranja, gub na obrazu in se stalno popravljajo, na drugi pa ljudi, ki verjamejo v notranjo lepoto. Noben kirurg ti ne more dati samozavesti. Ko napolniš eno gubo, pride takoj druga, tako da nikoli ne prideš do konca. Zunanja in notranja lepota sta povezani in se dopolnjujeta.
Vsekakor bi vam prisodili najmanj deset let manj. V čem je vaša skrivnost? Pa ne recite, da le v pozitivni naravnanosti, zdravi prehrani in telovadbi.
Nekaj je seveda odvisno od genov pa od tega, od kod izviraš in kako se počutiš v svoji koži. Ne glede na osnovne danosti pa je pomembno, da delaš na sebi, rasteš. Treba je skrbeti tako za videz kot za dušo.
Nobenih skrivnostnih krem, kozmetične nege?
Ne uporabljam nobenih posebnih krem, moja kozmetična nega pa je čisto običajna. Vsaka ženska bi morala vedeti, kakšna je njena koža, imeti doma primerne negovalne izdelke ter kožo redno čistiti. Velja za obraz in telo. Poleg tega se je treba veliko gibati, dovolj spati in piti primerne količine vode.
V Sloveniji vodite agencijo za manekenke in manekene. Kako mlade pripravite na modni svet, ki je lahko tudi precej krut?
V Sloveniji že 11. leto poteka mladinska manekenska šola Bernie Models. Namenjena je mladim od 16. do 22. leta starosti. Dekleta in fante pripravimo na modni svet z različnimi delavnicami, in sicer od poziranja, hoje, komunikacije, športa, prehrane, joge, mimike obraza in telesa do predavanja o negi obraza.
Komisija na tekmovanju v Londonu mi je v zakulisju povedala, da ne morem biti prva, ker izhajam iz komunistične države.
Na koncu organiziramo modno revijo. Vsak udeleženec prejme diplomo o uspešno opravljenem tečaju, profesionalne fotografije. Podelimo tudi tri priznanja – potencialni model, model fotogeničnosti in model za najboljšo hojo. Po tečaju organiziramo kasting v Milanu, kjer jih predstavimo najboljšim modnim agencijam. To je enkratna priložnost za naše potencialne modele, da se uveljavijo v tujini in pridejo do uspeha.
V Italiji ste pred sedmimi leti ustanovili akademijo za ženske, ki že pet let deluje tudi v Sloveniji. Kaj menite, česa najbolj primanjkuje sodobnim ženskam?
Sodobnim ženskam najbolj primanjkuje samozavesti, notranjega zaupanja in poguma. Pomembno je, da zberejo moč in se odločijo, da so se pripravljene spremeniti.
Na akademiji za ženske med drugim učite ženstvenosti. Je to res nekaj, česar se da priučiti?
Vsaka ženska je lahko ženstvena. Vsaka skriva v sebi lepoto, treba jo je samo pritegniti na dan. Samozavest ni nujno prirojena, mogoče jo je pridobiti.
Za konec: kaj vas trenutno v življenju najbolj izpolnjuje? Na kaj ste najbolj ponosni?
Danes so težki in krizni časi. Vsi se borimo, da bi se obdržali na površju in preživeli. Najbolj sem ponosna na to, da sem sama s svojim delom, trudom in prizadevanjem dosegla to, kar sem.