Tekmovalec šov zapustil v solzah, v jok spravil tudi ekipo (FOTO)
Gladiatorji, ki so spuščeni v areno šova Exatlon Slovenija, še zdaleč niso samo neomajni rivali in bojevniki za zmagovite točke na vratolomnih poligonih. V težavnih razmereah neizprosnega podnebja v Dominikanski republiki in napornih tekmah za prestol so se zbližali kot prijatelji in si ustvarili družino daleč od doma.
Med bolj priljubljenimi tekmovalci je bil Denis Porčič - Chorchyp, samuraj z najmehkejšim srcem daleč naokoli, zato ne preseneča, da je po presenetljivem porazu proti Igorju Mikiču za njim jokala vsa ekipa. Tista pred kakor tudi za kamerami, kajti na karibskem otoku je v stočlanski zasedbi turškega licenčnega formata tudi dober ducat članov slovenske produkcije. Vsem se je ljubitelj borilnih veščin zasidral globoko v srce, saj se za na videz trdo lupino skriva mehka, čutna, ljubeča duša.
»V takšnega me je vzgojila moja zlata mami in ne vem, zakaj bi se moral pretvarjati, da sem iz jekla, ko pa je v tem razdeljenem svetu že tako preveč agresije. Moški se ne bi smeli sramovati svojih solz, in četudi sem del tekmovalnega šova, torej smo ne glede na dve ekipi med sabo vsi konkurenti, se je začutila pripadnost. Ganili so me z reakcijami, ker ob mojem slovesu ni ostalo skoraj nobeno oko suho. To je še dodatno potrdilo, da sem se pravilno odločil, ko sem se podal v zahtevno, izčrpavajočo, a kljub vsemu tako zelo navdihujočo dogodivščino. Vedno znova bi sprejel povabilo v tovrstni šov, ki spodbuja športni duh in nas uči, da so ne glede na razplet, tekmovalnost in denarno nagrado na koncu najbolj dragocena prijateljstva. In teh sem v Exatlonu Slovenija dobil veliko,« je Chorchyp zaupal novinarju Tomažu Miheliču, ki je za našo medijsko hišo odpotoval na drugi konec sveta, da bi od blizu pospremil nastajanje tega megalomanskega projekta.
Ne vem, zakaj bi se moral pretvarjati, da sem iz jekla, ko pa je v tem razdeljenem svetu že tako preveč agresije.
Denis je v Dominikanski republiki ostal še teden dni po odločilni tekmi, dokler se epizoda ni predvajala po televiziji, nato pa tik pred poletom v domovino na letališču po dveh mesecih dobil nazaj svoj telefon. »Še sreča, da sem imel v ekipi Triglava ob sebi Franka, ki je nekakšen moj brat, zato je bilo lažje prebroditi prepoved kontakta z našimi domačimi. Zdaj se bo malce težje vrniti v realnost, toda nepozabna in neprecenljiva izkušnja bo v meni za vedno,« nam je Denis zaupal ob odhodu, šov pa se nadaljuje, vse dokler Slovenija ne bo dobila prvega zmagovalca in prve zmagovalke, ki bosta prejela po petdeset tisočakov.
