Dva filma, ista žena
Doslej je še ni bilo slovenske televizijske nadaljevanke, okoli katere bi se zganjalo toliko hrupa. Za nekatere upravičeno, za druge niti najmanj. Celo v uredništvu Vikenda, priloge Dela in Slovenskih novic, ne pomnijo, da bi kdaj dobili toliko pisem. V njih gledalci pravijo, med drugim, da jim je nadaljevanka všeč, a da je govor nerazumljiv.
»Nadaljevanke ni mogoče spremljati zaradi nerazumljivega govora. Sebastian Cavazza momlja v brado pa tudi nekaterim drugim likom se občasno ne da slediti. Ker sem roman prebrala, serijo družini 'prevajam', čeprav ne slišim polovice,« se je pridušala bralka Barbara v elektronski pošti.
»TVS dajem predlog, da nadaljevanko Jezero zaradi slabega zvoka podnaslovi s tekstom. Če sem lahko malo zlobna, pa bi vprašala: ali so slabi posnetki tona v nadaljevanki marketinški pristop k prodaji zvočne knjige?« je pikra Majda iz Žalca. To sta le dve pismi in dve mnenji, nanju so s Televizije Slovenija odgovorili: »Zaznali smo nekaj težav z zvokom, ki pa so večplastne. Sodobni TV-sprejemniki so vedno tanjši, velikokrat pa je zaradi posledično manjših zvočnikov s tem povezana tudi kakovost zvoka, predvsem pri visokih in nizkih tonih. Proizvajalci sprejemnikov poskušajo to pomanjkljivost odpraviti z možnostjo nastavitve zvoka glede na žanr, vendar tega gledalci običajno niti ne poznamo in še manj uporabljamo. Ne glede na zapisano je zvočna slika nadaljevanke izjemno kompleksna. Jezero je namreč po žanru kriminalka in temu primerna je tudi zvočna slika, saj z zvočnimi elementi, kot so dialog, glasba, atmosfera, posebni učinki, podpira izraznost dogajanja.
Zato na TV Slovenija ponovno preverjamo tonski miks, saj želimo zagotoviti čim boljšo slišnost dialogov v zadnjih treh delih nadaljevanke Jezero.«
Sicer pa so nadaljevanko snemali – našteli so 55 snemalnih dni – od 1. decembra 2018 do 21. februarja 2019 na več kot 50 lokacijah v Ljubljani in Bohinju z okolico, pri njej pa je sodelovalo približno 250 statistov. Za vsako epizodo so ustvarjalci imeli na voljo po 100.000 evrov.
Če pogledamo po družabnih omrežjih, je nadaljevanka Jezero razdelila ljudi na dva dela. Enim se zdi vrhunska in že skoraj na ravni skandinavskih, drugi del pa navaja več motečih faktorjev. Del gledalcev meni, da filmska uprizoritev zelo zaostaja za pisno, predvsem pa večino moti nerazumljiv govor glavnega kriminalista Tarasa Birse.
Sami bradači
Gledalci so tudi naveličani enih in istih igralcev, ki se pojavljajo v tako rekoč vseh slovenskih filmih in nadaljevankah, predvsem je moteča veliko podobnosti z mladinskim filmom Gajin svet. Tako so poznavalci opazili, da ima Sebastian Cavazza v Jezeru celo isto ženo kot v Gajinem svetu – Jano Zupančič –, v obeh filmih igra pomembno vlogo tudi Nataša Barbara Gračner. Glavni lik v obeh filmih uporablja isto znamko avtomobila, če ne kar isti avto – črni volvo karavan. Mnogi se sprašujejo, zakaj tako malo domišljije pri izbiri igralske zasedbe, saj imamo pri nas še mnogo drugih dobrih igralk in igralcev.
Gledalci, ki spremljajo tudi tuje kriminalne serije, so nekoliko razočarani nad videzom in urejenostjo naših igralcev, predvsem moškega dela. Tako so opazili, da imajo skoraj vsi brado in da niso ravno privlačni na pogled. V primerjavi s francosko serijo Morilec z jezera je razlika več kot očitna.
Na spletu se je znašlo tudi anonimno pismo, očitno iz bohinjskih logov. Neznani avtor v njem, med drugim, navaja: »Film Jezero je nespodobno prikazovanje Bohinjskega jezera z umori, žensk brez glave … Bohinj si ne zasluži, da mu nekdo podtakne tako kriminalko in si prilašča ime v takšne namene. Kraj je zaradi tega umazan in močno izgublja prvenstveni namen naravne lepote. Umori, zasliševanja in podobno ne spadajo v turistične kraje, kot je Bohinj.«
Dijaki Šolskega centra Ravne, gimnazije in trgovske akademije v Velikovcu so v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ posneli film z naslovom Still ruht der See – Počiva jezero v tihoti. Kot kuliso so uporabljali različne lokacije na slovenskem in avstrijskem južnem Koroškem, kot so patologija Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Zablaško jezero (Turnersee), Dobrla vas (Eberndorf), Sele - Cerkev (Zell Pfarrre) ali planinska koča pod Košuto (Koschutahaus), Šmarjeta na Komelju (St. Margarethen am Kömmel) itd. Kot povedo avtorji, ta medšolski, medregijski in čezmejni mladinski projekt vidijo kot odlično sredstvo za promocijo in motiviranje mladih filmskih ustvarjalcev na Koroškem in njenem obmejnem območju z Avstrijo. Hkrati se lahko pohvalijo z visoko kakovostjo nastajajočega izdelka, izvirnim scenarijem in dobrimi igralci. Po lanski premieri v Beljaku so predvideni ponovitev premiere v Kulturnem centru Ravne na Koroškem, predvajanje filma v manjših kinematografih v Sloveniji in Avstriji ter številne udeležbe na filmskih festivalih in tekmovanjih.