DOPUST
FOTO: Jernej Kuntner v strahu pred ovcami
Igralec se ni upal preizkusiti kot pastir. Obiskal tudi razstavo o soški fronti.
Odpri galerijo
Jernej Kuntner ima letos zares pestro poletno počitnikovanje. Malce tu, malce tam, in kljub neprijetni vročini mu ni nikoli dolgčas. Z družino so denimo skočili v Grčijo, kjer so se poletnemu lenarjenju predajali na v zadnjem času zelo priljubljenem otoku Mikonos. »Tako zelo smo lenarili, da smo rekli, da bi se pravzaprav morali pisati Počivaušek, ne Kuntner, hehe,« pravi. Kljub poležavanju je poskušal nekatere pretentati, da je ujel barakudo, no, na koncu je priznal, da se je ulov zgodil v ribarnici. »Kaj pa naj bi drugega? Itak mi ni nihče verjel,« doda.
Po vrnitvi jo je mahnil še v džakuzi v Terme Olimia in na sejem vojaške opreme s soške fronte, po morju pa še malce višje in za nekaj stopinj znosneje – na Cerkljansko. »V termah in velnes hotelu Sotelia sem stalen gost. Prekrasen ambient, fenomenalna hrana, ekskluzivna ponudba bazenov in savn, topli in blagosrčni ljudje ...« pove.
Sejem vojaške opreme si je ogledal, ker ga tovrstne stvari zanimajo. »Letos je, ne pozabimo, tudi 100 let od konca prve svetovne vojne in društvo 1313 je ob tej priliki pripravilo razstavo. Društvo prostovoljno naredi približno 70 dogodkov na leto. Imenuje se 1313 po vojaški koti nad Bovcem, ki je bila neprestano v rokah naših borcev, tudi skozi vso soško fronto. Sem tudi član, zato poznam, kako in kaj. Ker se je na soški fronti boril moj praded Jurij Rafolt, pa v prvi vojni tudi očetov stari stric Josef Pepi Kuntner, sem zelo zainteresiran za vse, kar je povezano s prvo veliko vojno,« pravi.
Na Cerkljanskem se je priljubljeni igralec ob pogledu na ovce, ki so se pasle, za šalo domislil ideje, da bi se poskusil kot pastir. A iz te moke ni bilo kruha. »Če bi bila ena ovca, dve ali tri, to bi še nekako, ker pa jih je bilo več, sem si premislil. Sem se ustrašil,« pove v smehu.
Bil bi slab pastir!
Po vrnitvi jo je mahnil še v džakuzi v Terme Olimia in na sejem vojaške opreme s soške fronte, po morju pa še malce višje in za nekaj stopinj znosneje – na Cerkljansko. »V termah in velnes hotelu Sotelia sem stalen gost. Prekrasen ambient, fenomenalna hrana, ekskluzivna ponudba bazenov in savn, topli in blagosrčni ljudje ...« pove.
Sejem vojaške opreme si je ogledal, ker ga tovrstne stvari zanimajo. »Letos je, ne pozabimo, tudi 100 let od konca prve svetovne vojne in društvo 1313 je ob tej priliki pripravilo razstavo. Društvo prostovoljno naredi približno 70 dogodkov na leto. Imenuje se 1313 po vojaški koti nad Bovcem, ki je bila neprestano v rokah naših borcev, tudi skozi vso soško fronto. Sem tudi član, zato poznam, kako in kaj. Ker se je na soški fronti boril moj praded Jurij Rafolt, pa v prvi vojni tudi očetov stari stric Josef Pepi Kuntner, sem zelo zainteresiran za vse, kar je povezano s prvo veliko vojno,« pravi.
Če bi bila ena ovca, dve ali tri, to bi še nekako ...
Na Cerkljanskem se je priljubljeni igralec ob pogledu na ovce, ki so se pasle, za šalo domislil ideje, da bi se poskusil kot pastir. A iz te moke ni bilo kruha. »Če bi bila ena ovca, dve ali tri, to bi še nekako, ker pa jih je bilo več, sem si premislil. Sem se ustrašil,« pove v smehu.