POBRATENJE
FOTO: Na ministrstvu za penjenje vsem odleže
Podpis mirovne pogodbe treh samooklicanih republik za boljši jutri naroda.
Odpri galerijo
Obisk Bele krajine, dežele belih brez, metliške črnine ter odojkov in janjcev z ražnja, zna biti sila zabaven, sploh če se prepustite pravilom, ki veljajo na Svobodnem belokranjskem ozemlju (SBO), samostojni republiki, ki so jo Belokranjci ustanovili pred šestimi leti. Dovolj jim je bilo tega, da jih je državna oblast iz Ljubljane nenehno odrivala na stranski tir. SBO ima vse, kar imajo prave republike, na primer ustavo, carino, pasoš, vozniško dovoljenje in himno, ima pa celo več, kot imajo najbolj demokratične države. Ima na primer ministrstvo za penjenje, pri njih je mogoče kupiti čisto pravo diplomo, od profesorske do doktorske.
Ker v svojih prizadevanjih za boljši jutri slovenskega naroda niso osamljeni, so pred dnevi podpisali posebno pogodbo, tako imenovani mirovni sporazum treh republik. Podpisniki Gojmir Lešnjak - Gojc v imenu Neodvisne anarhične republike Škofi, Stanko Munda v imenu Naše republike Prlekije in samooklicani dosmrtni predsednik SBO Toni Gašperič so se zbrali pri Osnovni šoli Bistra buča na Radovici v občini Metlika. »S podpisom mirovne pogodbe tu na Radovici dokazujemo, da se da vse rešiti na lep način, s spoštovanjem in povezovanjem,« pravi Gašperič.
Belokranjci so listino o pobratenju s Prleki oziroma njihovo republiko Prlekijo podpisali pred slabim letom. Tudi slednji imajo svoj potni list, denar, himno in zastavo. Imeli so celo vinjete, s katerimi so lahko v gostinskih lokalih uveljavljali 50-odstotni popust, a jih je hitro zmanjkalo. Pasošev v nasprotju z Belokranjci ne prodajajo, ampak si jih morajo zainteresirani prislužiti. In če ima SBO svoj konzulat s konzulom Jožetom Pečaričem v Ljubljani, imajo Prleki kar dve ambasadi; v Kranju in Sremskih Karlovcih v Srbiji. Neodvisne anarhične republike Škofi ne vodi Gojmir Lešnjak - Gojc, je pa njen zakoniti predstavnik. So sicer najmanjši, a ne najšibkejši člen združenja treh republik, ki se je od skupne države odcepila takoj, ko se je Slovenija pridružila Natu.
»Smo si takrat rekli, da tega ne bomo dovolili. Zato smo se odcepili. Naš predsednik je Danilo Suban, moj sosed, prva dama pa Ida. To je tista gospa, ki vpije po vasi, ko daje napotke svojemu možu. Naša republika je zagotovo najhitreje rastoča. Pred leti je štela štiri prebivalce, zdaj jih ima že 12, kar je 300-odstotno povečanje,« je bil ponosen Gojc, ki je opisal tudi njihov parlament: »Naš parlament šteje 12 puranov. Njihove debate razumeš toliko, kot če poslušaš poslance v slovenskem parlamentu. Ima pa naš parlament eno prednost, člani jeseni končajo v zamrzovalnih skrinjah, njihovo članstvo je torej zamrznjeno, spomladi pa nastopijo novi obrazi.« Prleki so v deželo belih brez prišli kar s kombijem. Saj so težko zapustili svoje kraje, ki so zdaj v najlepšem letnem času, ko z gričev, zasajenih s trtami, odmevajo vriski trgačev in se sliši glas harmonike, a tudi v Beli krajini so se počutili kot doma. Niti tu domače kapljice ne manjka in tudi na sončni strani Gorjancev je zdaj čas trgatve.
Nedavni podpis sporazuma ni bil kakšna vaška veselica. Pomen mu je dal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka, ob tej priložnosti je stric iz ozadja Branko Babič, novi karikaturist Slovenskih novic, Pavletu Ravnohribu podelil listino, s katero ga je imenoval za dosmrtnega kulturnega ministra SBO. Za ubrano petje in igranje so poskrbeli Gero in Jugorski cariniki, Dolc kvintet in seveda pevsko-instrumentalna skupina iz Prlekije. Veliko smeha je požel Jože Matekovič, mladi, a še kako strogi učitelj Šole Bistra buča, ki prizna, da ima ponarejeno diplomo, a tega mu nihče ne more dokazati. Omenjena šola, ki domuje v 250 let stari stavbi, je vse bolj obiskana, po več tisoč ljudi pride vsako leto, da bi se vrnili v čase, ko v šolo niso hodili odvetniki, da bi otroci lahko uveljavili svoje pravice.
Vsekakor je projekt SBO lep primer, kako obiskovalcem Bele krajine podati njene lepote, bogastvo in zgodovino na sproščujoč, humoren način. Na Jugorju v gostilni Petra Badovinca je carina s pasoši, vinojetami in tekočim vizumom, imenovanim karampampuli. S pasošem boste na potepu po deželi med Kolpo in Gorjanci deležni številnih popustov. V Podzemlju v gostišču Veselič, univerzi SBO, imajo na voljo vozniška dovoljenja SBO, diplome z doktorskimi, profesorskimi in magistrskimi nazivi, do katerih pridete brez študija le z nekaj evrskimi bankovci. Na SBO imajo tudi Kliniko za navajanje na odvisnost od olj. Lahko se pohvalijo, da je to prva ustanova te vrste na svetu. Lepa nova stavba stoji v središču Drašič in deluje pod okriljem oljarne Martina Pečariča. V Semiču deluje ministrstvo za penjenje, sedež ima v kleti pridelovalca penin Ivana Simoniča. Na ministrstvu lahko penite po mili volji nad vsemi in nad vsem, kar vas tišči. Tako boste Belo krajino zapustili zadovoljni in lažjega srca, trdno odločeni, da se v deželo belih brez še vrnete in tja povabite tudi bližnje.
Ker v svojih prizadevanjih za boljši jutri slovenskega naroda niso osamljeni, so pred dnevi podpisali posebno pogodbo, tako imenovani mirovni sporazum treh republik. Podpisniki Gojmir Lešnjak - Gojc v imenu Neodvisne anarhične republike Škofi, Stanko Munda v imenu Naše republike Prlekije in samooklicani dosmrtni predsednik SBO Toni Gašperič so se zbrali pri Osnovni šoli Bistra buča na Radovici v občini Metlika. »S podpisom mirovne pogodbe tu na Radovici dokazujemo, da se da vse rešiti na lep način, s spoštovanjem in povezovanjem,« pravi Gašperič.
Belokranjci so listino o pobratenju s Prleki oziroma njihovo republiko Prlekijo podpisali pred slabim letom. Tudi slednji imajo svoj potni list, denar, himno in zastavo. Imeli so celo vinjete, s katerimi so lahko v gostinskih lokalih uveljavljali 50-odstotni popust, a jih je hitro zmanjkalo. Pasošev v nasprotju z Belokranjci ne prodajajo, ampak si jih morajo zainteresirani prislužiti. In če ima SBO svoj konzulat s konzulom Jožetom Pečaričem v Ljubljani, imajo Prleki kar dve ambasadi; v Kranju in Sremskih Karlovcih v Srbiji. Neodvisne anarhične republike Škofi ne vodi Gojmir Lešnjak - Gojc, je pa njen zakoniti predstavnik. So sicer najmanjši, a ne najšibkejši člen združenja treh republik, ki se je od skupne države odcepila takoj, ko se je Slovenija pridružila Natu.
»Smo si takrat rekli, da tega ne bomo dovolili. Zato smo se odcepili. Naš predsednik je Danilo Suban, moj sosed, prva dama pa Ida. To je tista gospa, ki vpije po vasi, ko daje napotke svojemu možu. Naša republika je zagotovo najhitreje rastoča. Pred leti je štela štiri prebivalce, zdaj jih ima že 12, kar je 300-odstotno povečanje,« je bil ponosen Gojc, ki je opisal tudi njihov parlament: »Naš parlament šteje 12 puranov. Njihove debate razumeš toliko, kot če poslušaš poslance v slovenskem parlamentu. Ima pa naš parlament eno prednost, člani jeseni končajo v zamrzovalnih skrinjah, njihovo članstvo je torej zamrznjeno, spomladi pa nastopijo novi obrazi.« Prleki so v deželo belih brez prišli kar s kombijem. Saj so težko zapustili svoje kraje, ki so zdaj v najlepšem letnem času, ko z gričev, zasajenih s trtami, odmevajo vriski trgačev in se sliši glas harmonike, a tudi v Beli krajini so se počutili kot doma. Niti tu domače kapljice ne manjka in tudi na sončni strani Gorjancev je zdaj čas trgatve.
Nedavni podpis sporazuma ni bil kakšna vaška veselica. Pomen mu je dal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Pavle Hevka, ob tej priložnosti je stric iz ozadja Branko Babič, novi karikaturist Slovenskih novic, Pavletu Ravnohribu podelil listino, s katero ga je imenoval za dosmrtnega kulturnega ministra SBO. Za ubrano petje in igranje so poskrbeli Gero in Jugorski cariniki, Dolc kvintet in seveda pevsko-instrumentalna skupina iz Prlekije. Veliko smeha je požel Jože Matekovič, mladi, a še kako strogi učitelj Šole Bistra buča, ki prizna, da ima ponarejeno diplomo, a tega mu nihče ne more dokazati. Omenjena šola, ki domuje v 250 let stari stavbi, je vse bolj obiskana, po več tisoč ljudi pride vsako leto, da bi se vrnili v čase, ko v šolo niso hodili odvetniki, da bi otroci lahko uveljavili svoje pravice.
Vsekakor je projekt SBO lep primer, kako obiskovalcem Bele krajine podati njene lepote, bogastvo in zgodovino na sproščujoč, humoren način. Na Jugorju v gostilni Petra Badovinca je carina s pasoši, vinojetami in tekočim vizumom, imenovanim karampampuli. S pasošem boste na potepu po deželi med Kolpo in Gorjanci deležni številnih popustov. V Podzemlju v gostišču Veselič, univerzi SBO, imajo na voljo vozniška dovoljenja SBO, diplome z doktorskimi, profesorskimi in magistrskimi nazivi, do katerih pridete brez študija le z nekaj evrskimi bankovci. Na SBO imajo tudi Kliniko za navajanje na odvisnost od olj. Lahko se pohvalijo, da je to prva ustanova te vrste na svetu. Lepa nova stavba stoji v središču Drašič in deluje pod okriljem oljarne Martina Pečariča. V Semiču deluje ministrstvo za penjenje, sedež ima v kleti pridelovalca penin Ivana Simoniča. Na ministrstvu lahko penite po mili volji nad vsemi in nad vsem, kar vas tišči. Tako boste Belo krajino zapustili zadovoljni in lažjega srca, trdno odločeni, da se v deželo belih brez še vrnete in tja povabite tudi bližnje.