GLOBOK ZAPIS
FOTO: Slovenska voditeljica v vročih hlačkah šokirala s priznanjem
Tanja Kocman podira meje v glavi.
Odpri galerijo
Priljubljena radijska voditeljica in komičarka Tanja Kocman s svojimi spletnimi zapisi vedno navdušuje svoje sledilce. Tokrat je objavila svoje mnenje o kratkih hlačah in iskreno priznala, da se jih je vse življenje izogibala. Zapis je nelektoriran:
»Kratke hlače. Vem, načeloma jih poznate in na tem kosu oblačila ni nič posebnega. Za mnoge. Obstaja pa tudi ena skupina ljudi v katero spadam tudi sama. Potrebovala sem namreč natanko 32 let, da sem javno in (skoraj) neobremenjeno začela nosit nekaj, kar je za druge logična izbira. Leta in leta sem se pakirala v pajkice in tlačila svoje telo v neke kvazi zooževalne konstrukte modne industrije ter se pri tem, ko mi je švic tekel v oči, lagala ljudem, da mi je hladno.
Rada bi vam rekla, da te nezadovoljstvo s sabo mine, ko odrasteš in dojameš, kar zares šteje in, da naenkrat ponosno parodiraš v vročih hlačkah ter si v glavi prepevaš I'm too sexy. Rada bi ... a je resnica doma drugje, ker te zadeve nikoli zares ne izhlapijo. Sicer si oblečeš kratke hlače, a si vedno malo pred bedro držiš torbico ali pa čez vlečeš majico. Zakaj? Ker so ti po poti dali vedeti, da nisi norma za to, kar je v tem svetu tretirano kot lepo. Zatorej. Kaj bomo? Ne da se mi po svetu hodit v burki, ker to ni del moje religije. Moja religija je ljubezen. In baje bi naj slednjo čutila tudi do sebe. Tako da ... Jaz se bom dala v kratke hlače. In krila. In v krila, ki jih je modna industrija zjebala v kratke hlače. Pri tem bom vsaj 80 odstotkov ponosna na sebe in 5 odstotkov nesigurna. Ostalih 15 pa jezna na svojo nesigurnost. In potem si bom rekla, da sem lepa. Ne, ker ni prostora za izboljšanje, ne, ker bi si s tem dala prosto karto za lenobo, ampak zato, ker sem. Lepa od zunaj in prelepa od znotraj.«
»Kratke hlače. Vem, načeloma jih poznate in na tem kosu oblačila ni nič posebnega. Za mnoge. Obstaja pa tudi ena skupina ljudi v katero spadam tudi sama. Potrebovala sem namreč natanko 32 let, da sem javno in (skoraj) neobremenjeno začela nosit nekaj, kar je za druge logična izbira. Leta in leta sem se pakirala v pajkice in tlačila svoje telo v neke kvazi zooževalne konstrukte modne industrije ter se pri tem, ko mi je švic tekel v oči, lagala ljudem, da mi je hladno.
Rada bi vam rekla, da te nezadovoljstvo s sabo mine, ko odrasteš in dojameš, kar zares šteje in, da naenkrat ponosno parodiraš v vročih hlačkah ter si v glavi prepevaš I'm too sexy. Rada bi ... a je resnica doma drugje, ker te zadeve nikoli zares ne izhlapijo. Sicer si oblečeš kratke hlače, a si vedno malo pred bedro držiš torbico ali pa čez vlečeš majico. Zakaj? Ker so ti po poti dali vedeti, da nisi norma za to, kar je v tem svetu tretirano kot lepo. Zatorej. Kaj bomo? Ne da se mi po svetu hodit v burki, ker to ni del moje religije. Moja religija je ljubezen. In baje bi naj slednjo čutila tudi do sebe. Tako da ... Jaz se bom dala v kratke hlače. In krila. In v krila, ki jih je modna industrija zjebala v kratke hlače. Pri tem bom vsaj 80 odstotkov ponosna na sebe in 5 odstotkov nesigurna. Ostalih 15 pa jezna na svojo nesigurnost. In potem si bom rekla, da sem lepa. Ne, ker ni prostora za izboljšanje, ne, ker bi si s tem dala prosto karto za lenobo, ampak zato, ker sem. Lepa od zunaj in prelepa od znotraj.«