Goran Hrvaćanin iskreno o žalostni izkušnji (FOTO)
Vsestranski ustvarjalec Goran Hrvaćanin že nekaj let velja za enega najbolj priljubljenih komikov v Sloveniji. Njegovi skeči, predvsem tisti iz serije Car in Carice, so postali youtube senzacija, Gojko Ajkula, kot se glasi Hrvaćaninovo umetniško ime, pa nas je s svojimi kratkimi posnetki neštetokrat nasmejal do solz. Ta izvrstni komik, ki je trenutno medijsko najbolj znan kot igralec in scenarist nadaljevanja slovenske filmske uspešnice Pr' Hostar 2 promila, pa ima za seboj težko življenjsko preizkušnjo, o kateri je prvič iskreno spregovoril.
»Alkoholizem je eden od vzorcev. To je nekaj, česar ne podeduješ, ne rodiš se pijan. To je vzorec, ki ga vidiš pri svojih starših. Na koncu dneva imaš izbiro, ali boš pil ali ne, ampak enim uspe, drugim pa ne. Če bi se vsak rod trudil odstraniti slabe vzorce svojih prednikov in samo dobre prenesti na potomce, bi bila vsaka prihodnja generacija boljša od prejšnje.
Človeštvo bi bilo skozi svoj obstoj in razplojevanje nedvomno boljše, kot je zdaj,« je med gostovanjem pri Klemnu Selakoviću, ki vodi enega najbolj poslušanih podkastov pri nas, dejal vrhunski zabavljač, o katerem mnogi pravijo, da mu ni para. Pojasnil je, da ga je močno zaznamoval predvsem preminuli oče, s katerim ni imel ravno najboljšega odnosa, a je menda prav on najbolj vplival nanj v želji, da je postal to, kar je danes. »Očetov brat je bil alkoholik in sadist. Oče je vedno govoril, da od njega nikdar ni dobil ničesar drugega kot klofuto. Ko sem nekoč obiskal sorodnike, sem ugotovil, da je res tako. Moj oče je torej naredil tako velik napredek, da ni pil in tudi nasilen ni bil. Ta vzorec je uspešno razbil, za kar sem mu seveda hvaležen,« je zaupal priljubljeni komik, ki pa je priznal, da je oče kljub temu zaznamoval njegovo otroštvo.
»Po drugi strani je bil večino življenja depresiven. Na trenutke tudi samomorilen. Ves čas je ponavljal, da ni pil in da nas nikdar ni tepel. Kot da je naredil veliko. In s svojega vidika je res naredil veliko. Toda nekdo, ki je majceno bitjece, kot sem bil takrat jaz, potrebuje vse pogoje, da se razvije v čutečo in intelektualno osebo. Toda namesto tega, da bi od očeta dobil smernice za življenje in pozitivne nauke, sem ga ves čas gledal, kako se bori z mislijo, ali bi živel ali ne,« je Jeseničan razkril temačno preteklost iz mladih let. Hrvaćanin je priznal, da se je dolga leta trudil pritegniti očetovo pozornost, a mu ni uspelo, sta pa kljub temu vrsto let pozneje zakopala bojno sekiro. »Ko sem se soočil z njim, sem z ramen odvrgel ogromen nahrbtnik. Nisem se pozdravil, sem pa lažje živel naprej. Povedal sem, kar sem želel. Seveda so tekle tudi solze. On pa mi je rekel: 'J***ga, sine, dal sem, kar sem lahko,'« je sklenil zgodbo o svojih demonih.