Gregor se je poročil že štirikrat, vsakič z drugo (FOTO)
V poletnem gledališču Studenec so pripravili premiero domače gledališke predstave Čevljar baron. Drugo največje pokrito gledališče na prostem vsako sezono privabi več kot 10.000 gledalcev iz vse Slovenije in iz tujine. Premieri sledi osem ponovitev, časa za ogled pa je še do 11. avgusta, ko bo na sporedu zadnja predstava.
Vonj po smoli
Avtor priredbe in režiser Alojz Stražar je tokrat posegel v arhiv predstav na Studencu, saj so Čevljarja barona igrali že pred 26 leti. »Rudolf Hahn, avtor komedije s petjem, jo je napisal v nemškem jeziku,« pravi Stražar.
»Besedilo je prevedel Jakob Alešovec, pisatelj, dramatik, satirik in novinar. Tudi Alešovec, rojen na Skaručni pri Ljubljani, bi moral opravljati čevljarski poklic, tako so želeli njegovi starši, a mu je ob pomoči dobrotnikov uspelo zaključiti ljudsko šolo v Kamniku in nadaljevati šolanje v Ljubljani. Besedilo komedije mi je v roke prišlo pred četrt stoletja. Predstava se mi je zdela zanimiva in primerna za izvedbo na našem odru. Takratna uprizoritev je bila uspešna, zato ni naključje, da je znova prišla na studenški oder v sklopu 24. kulturnega poletnega festivala Studenec. S priredbo besedila, prepesnitvami in pretežno drugimi igralci in pevci je predstava zaživela na novo. Pod glasbo se tokrat podpisuje Slavko Avsenik ml.«
Zgodba se dogaja ob koncu 18. stoletja, ko so baroni še imeli gradove in graščine. Pogled na malo čevljarsko delavnico s prijetnim vonjem po boksu in smoli bo številne gledalce nostalgično odnesel v mladostne dni – spomin na sicer težje, pa vendar lepe čase. Pred 26 leti, med prvo uprizoritvijo, je bilo na deželi in v mestih še nekaj čevljarskih delavnic, danes pa je le tu in tam kakšna manjša za malenkostna popravila.
Dva družbena sloja
»Avtorjev namen ob ustvarjanju komične predstave prav gotovo ni bilo le povzdigovanje čevljarskega poklica,« dodaja Stražar.
»Z veseloigro je želel opozoriti na velike razlike med ljudmi v tistem času. Na eni strani sta bila bogastvo in razkošje, na drugi pa siromašni ljudje, ki so se trudili za preživetje in bili kljub vsemu srčnejši in bolj pošteni. Komedija s petjem in plesom je po idejni zasnovi avtorja zelo blizu Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V predstavi se srečujeta dva družbena sloja: obrtniško-meščanski in vzvišeni plemiški. Nace, čevljar baron, mirno prepusti baronstvo drugemu in se s svojimi drugačnimi vrednotami posveti čevljarski obrti in poštenemu delu ter ljubezni svoje Maričke, ki jo srčno ljubi. Vse drugo, kar spada k dobri predstavi – nepredvidljivi zapleti in razplet, glasba, ples in smeh –, pa vam razkrijemo na premieri in vseh ponovitvah.«
V glavnih vlogah so stari znanci in znanke studenškega odra.
V glavnih vlogah nastopajo stari znanci in znanke studenškega odra, med njimi Pia Brodnik, Gregor Ravnik, Rajko Majdič, Jože Vunšek, Marjan Bunič, Eva Černe Avbelj, Matej Avbelj, Anica Mali, Špela Prenar. V ansamblu je več kot 40 igralcev, pevcev in statistov. Zbor sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika. Vseh skupaj, ki so sooblikovali Čevljarja barona, pa je od 90 do 100. In zakaj so predstave po mnenju režiserja vedno uspešne? »Pomembno se mi zdi, da ne zamremo oziroma usahnemo,« na kratko odgovarja 80-letni Stražar. »Vsak ustvarjalec si želi narediti neko nadgradnjo, če se le da. Vse mora klapati, kot radi pravimo, in pri nas je vedno tako.«
Dragoceni aplavzi
Med rednimi sodelavci predstav na odru Poletnega gledališča Studenec je tudi Slavko Avsenik ml., ki skrbi za glasbeno podobo. In kdaj pride na vrsto? »Ko je pripravljen scenarij,« odgovarja Avsenik ml. »Vedno je prisoten tudi Karel Leskovec kot umetniški glasbeni vodja. Stražar mi nato ob scenariju pove, kaj si želi. Potem me prepusti delu, v tem obdobju, to je po navadi spomladi, se lotim izdelave glasbe. Imam izjemno srečo, ker so predstave vedno zanimive, prav tako so besedila pesmi Bernarda Miklavca vedno zelo lepo pripravljena. Počakam le še toliko, da vidim, kako je sestavljena pevska zasedba. Nato se začne pisanje glasbe in vse, kar spada zraven.«
Na eni strani sta bila bogastvo in razkošje, na drugi pa siromašni ljudje, ki so se trudili za preživetje in bili kljub vsemu srčnejši in bolj pošteni.
Zadnja leta se kot stalni sodelavec pojavlja Gregor Ravnik, ki tudi tokrat nastopa kot igralec in pevec v vlogi čevljarjevega vajenca Naceta. »Letos je to že četrta sezona, tako da si ne predstavljam več poletja, da ne bi bil na Studencu,« pravi Gregor. »Lahko povem, da sem se povsem posvetil glasbi, ki stoodstotno obdaja moj vsakdanjik. Tako vso energijo posvečam glasbi oziroma petju in nastopanju. Pohvalil bi letošnjo ekipo sodelavcev, ki so zares izjemni. Navdušeni smo nad delom režiserja, na koncu pa so aplavzi tisti, ki povedo največ. Še zanimivost: letos se bom na studenškem odru poročil že četrtič, seveda vsakič z drugo …«
V vlogi kuharice Maričke se v Čevljarju baronu predstavlja Eva Černe Avbelj. »Kuharica Marička raje bere, kot kuha. To je zelo živahna vloga in mi je pisana na kožo. Zelo sem vesela tistih delov predstave, kjer poleg igranja tudi zapojem. Vesela sem tudi, da ima Studenec odlično občinstvo. Vsi sodelujoči se zelo dobro razumemo.« Del ekipe je tudi Rajko Majdič, ki že 50 let nastopa z igralsko družino na Studencu. V Čevljarju baronu igra hišnega zdravnika Viktorja Kralja, v tej vlogi pa je nastopal že v prvi uprizoritvi pred 26 leti.
