»Iščemo ljubezen, v resnici pa mora biti na prvem mestu spoštovanje«

Svojo prvo knjigo Super mami z napako je Karolina izdala pred 13 leti. Poleg opisovanja svojega zabavnega kaosa se loteva tudi drugih tematik. Lani je izdala knjigo Gasilci, naš ponos. Zagotovo pa lahko potrdim iz prve roke, da je Diagnoza: blondinka zagotovo najbolj zabavna, duhovita in prikupno zmešana knjiga, kar sem jih kdaj prebrala. Tokrat sem jo ujela nekaj dni po izidu nove knjige Diagnoza: blondinka 2 in tik pred odhodom na dopust. »Letos grem na slovensko obalo in priznam, da si brez turističnih bonov takšnega dopusta ne bi mogla zamisliti,« mi razloži, ko se dobiva na Kongresnem trgu v Ljubljani. Že ob izidu prve knjige si je zadala cilj, da bo izdala nadaljevanje. »Ta knjiga je kar nastajala, ker tudi če nočem, se mi zabavne in nenavadne prigode, ki so včasih tudi kar obupne, same porajajo. Preden sem imela predstavitev nove knjige, so se mi uro prej strgali dvoji sandali. Ene sem vendarle nekako popravila, sem pa zato morala s taksijem, da ne bi zamudila na lastno predstavitev knjige,« se nasmehne. Petke naravnost obožuje in tudi tokrat jih je obula. »Uh, uporabljam kar univerzalni balkanski izraz štikle. Moj trener takoj opazi, če sem veliko v njih, ker se to odraža na moji hrbtenici, in potem me roti, naj si kupim kakšne balerinke. Vendar vsakič, ko grem v trgovino po balerinke, se domov vrnem z dvojimi štikli, ker so tako lepi. Balerink pa še nimam,« pripoveduje v smehu. Spomnim se, da ko sem jo enkrat klicala, je celo kolesarila v petkah, in to kolesarjenje bi lahko bilo usodno. »Ne bom več kolesarila v petkah! Preden si me klicala, se mi je petka zataknila v verigo in še zdaj ne vem, kako mi je uspelo obdržati ravnotežje. Čelade pa tudi nisem imela, da ne bi pokvarila frizure. Imela sem neznansko srečo, da se je dobro končalo.« Kaj vse delamo ženske za lepoto, pripomnim, in Karolina takoj z nasmeškom na obrazu pristavi: »Blondinke!«

Moram biti strašno jezna, da bi moj nasmešek izginil z obraza, in zato mogoče kdo misli, da me lahko okrog prinese.

Praznovala abrahama bivšega

Najprej naročiva sladici, kot že veleva najin ritual, nato pa mi razloži, kaj pravi blondinka v drugem delu. »Prvo Diagnozo sem končala z napotki mojemu bivšemu možu, kako naj v novi zvezi vzdržuje moto Happy wife, happy life, jaz pa bom od daleč in z užitkom opazovala, če mu to drugič gre kaj boljše kot prvič. Februarja je imel rojstni dan in v drugem delu končujem knjigo s tem, kako sem letos praznovala njegovega abrahama. Ni me povabil, pa sem si sama naredila praznovanje v dvoje.« V zadnjih mesecih pa Karolina naravnost žari od ljubezni in z iskricami v očeh mi opiše, kako jo je spoznala. »Lani za silvestrovo sem bila sama doma, otroci so šli vsak na svoj konec, in mislila sem, da se bom dolgočasila. Od jeseni sem spet visela na aplikaciji tinder, in ko sem si z nekom začela dopisovati, je imel malo preveč konkretne predloge, nakar mi je predlagal aplikacijo ona-on, češ da so tam resni. Silvestrsko jutro sem se prijavila na ona-on in se odločila, da ne bom nikomur pisala. Ampak med tistimi, ki so mi pisali, mi je eden tako lepo napisal, da sem mu odpisala iz čiste vljudnosti. Povabil me je na kavo, pa sem ga zavrnila.

Nakar je napisal: 'Vidim, tebe je treba povabiti na večerjo. Potem pa pojdiva na večerjo.' In to je bilo tako simpatično, da sva šla. Samo spogledala sva se in že sva oba vedela, da je to to. Pred nekaj dnevi je bilo pol leta, 2. januarja sva se namreč prvič videla.«

Za operacijo želodca presuha

Kot kaže, se zarečenega kruha največ poje, saj mi je Karolina, ko sva uživali v tortici, izdala: »Mojim otrokom sem prisegla, da ne bo več nobenega v mojem življenju, ker se mi je zdelo čisto nemogoče, da bi bil na tem svetu kakšen uporaben, normalen moški. Če pa sem slišala za koga, da se drugič poroča, sem mu malo sarkastično rekla: 'Kaj tebi prvič ni bilo jasno?!'« Nakar mi razneženo pove: »Naletela sem na tako fajn človeka, da se včasih trikrat na dan zjokam od same ganjenosti. Ni še bilo dneva, da mi ne bi spisal jutranjega sporočila, ki ga preberem, ko se zbudim. Popolnoma vsak dan! Po rokah me nosi. Tako je spoštljiv. Mi velikokrat iščemo ljubezen, v resnici pa mora biti na prvem mestu spoštovanje.« V zadnjem letu je Karolina ogromno naredila tudi za svoj zunanji videz, in ko jo pohvalim, mi iskreno pove: »Lani na morju, ko sem se soočila v kopalkah, sem bila tako obupana nad večnim bojem s kilogrami, da sem se odločila za operacijo želodca. Tik pred datumom operacije, ki bi jo imela letos, pa sem premalo tehtala za tovrstni poseg. Zdaj imam uradno potrdilo, da sem suha,« se nasmehne. »Prijatelji me zbadajo, da odkar imam novega partnerja, ves čas hujšam,« še reče v smehu. Povprašam, ali je torej treba za hujšanje najti pravega ljubimca, pa odločno odvrne: »Oh ne, pravega inkvizitorja v obliki trenerja. On ima več zaslug za mojo postavo.«

Pisanje glavna sprostitev

Karolina blesti tudi na poslovnem področju, saj je direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale. Sodelavci njen alter ego sprejemajo z naklonjenostjo. Ko pijeva kavo, poskušam izvedeti, ali so jo zato, ker je blondinka, morda podcenjevali moški. »Mogoče ne toliko zato, ker sem blondinka, ampak ker imam en tak naiven izraz, medtem ko je moj zaščitni znak nasmeh. Moram biti strašno jezna, da bi moj nasmešek izginil z obraza, in zato mogoče kdo misli, da me kdo lahko okrog prinese. Kadar imam moške na sestanku, s katerimi je treba kaj izpogajati, mi je strašno zabavno, ko vidim, da ko mi dajo roko in se jim nasmehnem, si mislijo: 'Oh, šala mala. Z njo smo že opravili.' Vendar imam popolnoma moški princip, izklopim čustva in mi to predstavlja adrenalinsko tekmovanje, kdo bo boljši. V poslu ni prostora za čustva.« Razkrije mi tudi, da je kljub obilici dela ravno tisti dan dala v tisk novo knjigo S flosa na bal. »Večkrat me sprašujejo, kdaj najdem čas za pisanje, ampak to je v bistvu moj način preživljanja prostega časa. Televizije ne znam niti prižgati, med karanteno nisem pogledala nobenega filma. Pisanje je zame glavna sprostitev.« Z mislimi je že pri novi knjigi, ki bo nastala skupaj z Bernardo Marovt in bo govorila med drugim o tem, kako biti videti dobro v zrelih letih. Ob koncu mi še zaupa: »Dolga leta sem imela moto: kar zmoreš, moraš. Z njim sem se lahko prebila čez vse težke situacije. Zdaj pa sem zamenjala moto z mislijo Alenke Rebula, da lahko zacvetimo samo, če smo zvesti sami sebi. To pomeni tudi sladice in vse drugo, kar pride zraven,« se nasmeji in odhiti morskim užitkom naproti.