STRAŠNO
Izpoved znane Slovenke, ob kateri vas bo spreletel srh
Spregovorila je zlorabah in tem, kako je trpela, ko je bila deklica.
Odpri galerijo
Savina Atai. FOTO: Facebook, Savina Atai
Savina Atai je imela težko otroštvo. O svojih travmah in zlorabah, ki jih je doživela kot deklica, je že mnogokrat javno spregovorila in se dotaknila src slehernega Slovenca. Tokrat je razkrila, kako je trpela kot najstnica.
»Kot deklica in najstnica nisem imela svobode. Tisti, ki me je zlorabljal si je lastil vse v zvezi z mano. Ne ‘samo’ mojega telesa. Določal mi je, kaj mi je dovoljeno in kaj ne. Ko sem bila stara 10 let sem prišla iz šole in moja otroška soba je bila izpraznjena. Vse moje igračke so izginile iz polic. Medvedek, ki sem ga imela od rojstva. Barbike. Družabne igre. In tudi mojega papagajčka Čivkota ni več bilo. “Pridne deklice ne izgubljajo časa z igranjem. Pridne deklice delajo.” sta mi rekla,« je zapisala na facebooku in nadaljevala, da so ji dejali, da pridne deklice delajo izključno, kar jim je dovoljeno, in da so se pravila ves čas spreminjala. Priznala je, da je živela v nenehnem strahu in negotovosti.
Savina je opisala, da je bil odločen ne tisti, ki jo je rešil in ji dovolil, da je na polno zaživela in zadihala.
»Pridna deklica je včasih dobila košček prijaznosti in svobode. Da je začela upati.
A po vsaki prijaznosti ji je bilo odvzeto še več. Vsaka prijaznost je bila miloščina, za katero je potem morala tako zelo plačati.
Njena kletka je postajala vse manjša. Njen ječar jo je prepričal, da je kriva ona.
“Ti si kriva! Ti si umazana.”
Izživljal se je nad njo.
Enkrat ji je obljubil, da se lahko za v šolo obleče v maškarko, kot vsi njeni sošolci. Veselila se je. Pričakovala je. A potem, na obljubljen dan… ko je bila že oblečena, ji je prepovedal.
In se posmehoval nad tem, kako jo je to zlomilo.
Umazana deklica je skušla biti še bolj pridna, da si bi zaslužila prijaznost. Začela je verjeti, da ni dovolj pridna in čista - zato je kaznovana.
Leta so minevala. Njena iskra je vse bolj ugašala. Verjela je, da je brezizhodno. Ni več videla pomena.
In potem.
Je spoznala kako zelo majhen je tisti, ki si jo lasti. Kako zelo brez moči je v resnici.
Videla je, da ji pridnost ne pomaga. Ne pomaga ji strah. Ne pomaga ji jok.
S strahom in jokom se on napaja.
Manj, kot mu ga da - še manjši postane.
Odločen NE.«
»Kot deklica in najstnica nisem imela svobode. Tisti, ki me je zlorabljal si je lastil vse v zvezi z mano. Ne ‘samo’ mojega telesa. Določal mi je, kaj mi je dovoljeno in kaj ne. Ko sem bila stara 10 let sem prišla iz šole in moja otroška soba je bila izpraznjena. Vse moje igračke so izginile iz polic. Medvedek, ki sem ga imela od rojstva. Barbike. Družabne igre. In tudi mojega papagajčka Čivkota ni več bilo. “Pridne deklice ne izgubljajo časa z igranjem. Pridne deklice delajo.” sta mi rekla,« je zapisala na facebooku in nadaljevala, da so ji dejali, da pridne deklice delajo izključno, kar jim je dovoljeno, in da so se pravila ves čas spreminjala. Priznala je, da je živela v nenehnem strahu in negotovosti.
Savina je opisala, da je bil odločen ne tisti, ki jo je rešil in ji dovolil, da je na polno zaživela in zadihala.
»Pridna deklica je včasih dobila košček prijaznosti in svobode. Da je začela upati.
A po vsaki prijaznosti ji je bilo odvzeto še več. Vsaka prijaznost je bila miloščina, za katero je potem morala tako zelo plačati.
Njena kletka je postajala vse manjša. Njen ječar jo je prepričal, da je kriva ona.
“Ti si kriva! Ti si umazana.”
Izživljal se je nad njo.
Enkrat ji je obljubil, da se lahko za v šolo obleče v maškarko, kot vsi njeni sošolci. Veselila se je. Pričakovala je. A potem, na obljubljen dan… ko je bila že oblečena, ji je prepovedal.
In se posmehoval nad tem, kako jo je to zlomilo.
Umazana deklica je skušla biti še bolj pridna, da si bi zaslužila prijaznost. Začela je verjeti, da ni dovolj pridna in čista - zato je kaznovana.
Leta so minevala. Njena iskra je vse bolj ugašala. Verjela je, da je brezizhodno. Ni več videla pomena.
In potem.
Je spoznala kako zelo majhen je tisti, ki si jo lasti. Kako zelo brez moči je v resnici.
Videla je, da ji pridnost ne pomaga. Ne pomaga ji strah. Ne pomaga ji jok.
S strahom in jokom se on napaja.
Manj, kot mu ga da - še manjši postane.
Odločen NE.«
