Je za kilograme pevca kriva tudi opera? »V ljubljanski operni hiši smo često čakali prizor, ko so ...«
Nace Junkar ni le ljubiteljski kuhar, je tudi velik oboževalec slaščic. Tovrstne kulinarike se sam loti poredko, saj mu peka ne gre prav od rok, a kot pravi, to ni nikakršna ovira.
V slast mu gredo vse sladke dobrote. »In to še preveč. Vidim, kako zelo in kako hitro se takšna pregreha pozna na teži,« pravi. Seveda je tudi njemu težko prst uperiti vase in priznati krivdo, zato raje pomigne proti drugim: »Ponujajo mi slaščice in zdi se mi nevljudno, da bi jih odklonil!«
V šali del krivde za presežne kilograme zvali tudi na ljubljansko operno hišo, kjer je bil dolgo v službi. »Ne morem pozabiti opernih predstav, med katerimi na mizah niso imeli umetnih slaščic, ampak prave. V ljubljanski operni hiši smo često čakali prizor, ko so na oder prinesli slaščice. Takrat sem kar zažarel in režija je dobila veliko piko na i, saj sem igral, prepeval in plesal ter pokazal več, kot je bilo zrežirano,« pove.
Sladkobna srajca
Že kot otrok je, kot večina, ob mami spekel majhno potico tudi sam, tudi v šoli so spoznali številne recepte in redno je delal kokosove piškote. Potem pa za peko ni bilo več časa. Gimnazija in študij na akademiji mu tega nista dopuščala, pozneje pa je po dopoldanskem delu službe skoraj vsak dan jedel na RTV Slovenija, kjer so imeli ob terasi veliko kuhinjo in jedilnico z izvrstno hrano. Sladice pa si je privoščil v slaščičarnah okrog opere. »Tudi ko sem nastopal, sem vedno povsod spraševal po lokalnih sladicah, vedno prosil še za domov in jih pojedel najpozneje naslednji dan za zajtrk,« razkrije. Ta navada mu je ostala do dandanes, sam ji pravi sladkobna srajca.
Ponujajo mi slaščice in zdi se mi nevljudno, da bi jih odklonil!
Skorajda ni kotička v Sloveniji, ki ga še ne bi obiskal in spoznal lokacij s slaščicami. Ve tudi, kje na slovenski obali ali v Kostanjevici na Krki se na primer obeduje najbolje, kje najceneje in podobno. V Ljubljani trenutno pozna le lokale, ki niso v središču mesta, saj tja odhaja le na predstave. Zato pa ima v predelu, kjer stanuje, le tri minute peš od doma tri pekarne in gostilno, ki jo redno obiskuje, ko je v Ljubljani. V Kostanjevici je zanj ni čez znano gostilno Žolnir. Žolnirjevi so njegovi dolgoletni prijatelji in pri njih, tako je vedno pravila Nacetova pokojna mama, se močno poredi.
Sladicam se ne ogne niti na blagoslovih. Med obiskom pevca narodnozabavne glasbe Slavka Jereba na Gornji Prekopi so ga povabili, da bi prišel zapet na žegen. Z malce prirejenim besedilom v čast Karmelski Materi božji je zapel slovito Ave Marijo. Prijatelji in znanci so vedeli, s čim ga bodo najbolj razveselili, zato so mu po koncu piknika za popotnico domov pripravili – zvrhan pladenj slaščic. »Rekli so, da imam to za naslednji dan. Jaz pa sem polovico pladnja pojedel že ponoči. Saj veste, treba je paziti, da ne pade sladkor,« se še namuzne.
