Jure Košir si včasih želi več anonimnosti
V novem ŠOKkastu je gostoval eden naših najboljših smučarjev Jure Košir, ki se je v srca Slovencev zapisal z dolgo zgodovino športnih uspehov, hkrati pa mu je uspelo obdržati zavidljivo pozicijo na slovenskem medijskem zemljevidu. Iskreno je spregovoril o smučarskih začetkih, kako je sploh začel trenirati in ali ga je kdaj prijelo, da bi smuči postavil v kot, ter o manj lepih trenutkih, minljivosti, staranju in poškodbah, ki jih pusti profesionalno ukvarjanje s športom.
Slava je lahko obremenjujoča
Kljub temu da Slovenija slovi po vrhunskih smučarjih, je eden redkih, ki so se obdržali na medijskem parketu tudi po koncu kariere. Je ljubljenec slovenskega občinstva, včasih pa je lahko slava tudi naporna. »Kdaj bi si želel imeti malo več miru pa tudi anonimnosti konec koncev. So bila leta, ko je bilo težko iti kam na kavo, ne da bi govorili o tem, s kom in kje sem bil,« pravi. Na vse skupaj se je sicer navadil in z mediji ohranil dobre odnose, čeprav so ga nekajkrat tudi razjezili.
Leto, ko je izgubil očeta in mamo
V enem letu je izgubil starše in ob tem se človek zave tudi, kako minljivo je življenje. »Načeloma s staranjem nimam nobenih težav, dokler me kaj ne boli. S tem, kako si videti, smo po mojem zdavnaj opravili. Staranje je lahko čisto dobro, je pa strašljivo to, kako hitro leta tečejo,« je iskren. Spregovoril je tudi o tem, kakšne vrednote ima danes, v kakšen svet pošilja svoje otroke in ali si lahko obetamo skrivno poroko.
V studio je prinesel tri predmete, ki ga spremljajo v vsakodnevnem življenju, in priznal, da si nikoli ni mislil, da bo potreboval enega izmed njih.
