Poskočnega muzikanta pičilo 40 čebel
Joži Kotnik je kitarist v zasedbi Poskočni muzikantje, obenem pa je mlad in uspešen čebelar. V vasi Prepuž pri Slovenski Bistrici je prevzel domačo kmetijo in se začel ukvarjati s čebelarstvom in ovčerejo.
Glasbo in kmetijstvo je res uspešno združil. »V bistvu sta obe dejavnosti del naše družinske tradicije in sta mi bili položeni v zibel. Že dedek po mamini strani, Ludvik Smogavc, je igral harmoniko in preigral na ogromno ohcetih po Pohorju. Mislim, da jih je bilo več kot 500. Drugi dedek Jožef Kotnik pa se je ukvarjal s čebelarstvom. No, jaz sem združil oboje,« nam je razodeval Joži, ki je prve čebele dobil od dedka že pri rosnih šestih letih.
»Spomnim se, da sem med počitnicami večji del dneva z dedkom preživel v čebelnjaku. In to delo me je povsem očaralo,« je dodal Joži in priznal, da njegovi glasbeni prijatelji v ansamblu Poskočni muzikantje dolgo niso vedeli, da je čebelar. »Priznam, da me je bilo na začetku kar malo sram povedati, da sem čebelar. Pa tudi, da igram harmoniko, ki mi jo je kupil dedek, si nekaj časa nisem upal govoriti naokoli. Taki časi so bili,« je dejal Kotnik, ki je pozneje delo čebelarja prevzel od očeta Jožeta, čebelarskega mojstra in prejemnika odlikovanja Antona Janše za čebelarske zasluge.
Medu dodajajo liofilizirano sadje, denimo maline, jagode, aronijo. Takšen je dobra alternativa marmeladi.
Odlikovani čebelar
Joži je postal mladi prevzemnik kmetije in uspešno nadaljuje družinsko tradicijo. »Je pa čebelarjenje delo na dolgi rok. In traja 10 let, da žanješ prve sadove,« je še povedal čebelar, ki je za svoj med na sejmu Agra letos prvič prejel priznanji, ki mu pomenita resnično zelo veliko. Ker sta pač prvi in sta plod njegovega dela. »Prejel sem zlato medaljo za gozdni in srebrno za akacijev med. Vesel pa sem tudi zato, ker je to dokaz, da delam prav,« nam je povedal Kotnik.
In kaj vse vpliva na kakovost medu, smo ga pobarali. »Seveda je veliko odvisno od čebel, pa tudi od narave in vremena. Tudi mi smo, tako kot mnogi drugi v kmetijstvu, odvisni od vremena. Če čebelje paše ni, tedaj tudi pridelka ni,« je dejal Kotnik, ki nad letošnjo letino ni navdušen. Lanska, pravi, je bila veliko boljša. »Nasploh pa je tako, da je eno leto slabše, drugo boljše,« je pridal. Pa tudi to, da ima panje na prikolici in jih prevaža z ene lokacije na drugo. Pusti jih tam, kjer je več medovitih rastlin. Dobra paša je povsod, kjer so akacije, kostanji in cvetje.
Poklicni apiterapevt
Seveda ga še pobaramo, ali je imel kdaj slabo izkušnjo in ali so ga čebele že kdaj popikale. »Seveda, celo alergik sem bil. Bil sem še otrok, ko sem v čebele, ki so se hladile pred panjem na polici, drezal s palico. Takrat me jih je naenkrat pičilo kakšnih 40. Nemudoma so me odpeljali k zdravniku. A zgodilo se je nekaj nenavadnega. Očitno sem dobil toliko protistrupa, da od takrat nimam na pik nobene reakcije več,« nam je povedal Kotnik, ki se lahko pohvali tudi s certifikatom poklicnega apiterapevta in fitoterapevta.
Priznam, da me je bilo na začetku kar malo sram povedati, da sem čebelar.
V družini so kar trije apiterapevti, tudi Jožijeva mama Slavica Kotnik in sestra Barbara Šimenko-Kotnik, ki je po poklicu zdravnica, specialistka družinske medicine. Kotnikovi se ukvarjajo tudi s pridelavo matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa in voska in vse to vključujejo v apiterapijo v kombinaciji s fitoterapijo (zeličarstvom). Seveda pa tudi zelišča zrastejo na njihovem ekološkem zeliščnem vrtu.
Medu dodajajo liofilizirano sadje, denimo maline, jagode, aronijo, da dobijo sadne okuse. Takšen je dobra alternativa marmeladi, Joži pa poudarja, da so izdelki, ki jih prodajajo tudi prek spleta, brez konzervansov, ojačevalcev okusa in dodatnega sladkorja, torej stoodstotno naravni.
Ob čebelarjenju pa ostaja glasba vendarle Jožijev največji hobi. »Čebele so delo, muzika pa za sprostitev,« je še sklenil član Poskočnih muzikantov.
Prevzel je kmetijo in se začel ukvarjati s čebelarstvom.
Odličen glasbenik je postal tudi odlikovan čebelar.
Odkar so ga popikale, ima protistrupa za vse življenje.
