Kolumna Marije Mice Kotnik: Nič nas ne sme več presenetiti

V minulem tednu je Slovenija dosegla vrelišče, saj je še trenutni premier dejal, da »je vrag odnesel šalo«.
Na eni strani nezadovoljstvo ljudi, ki se, upravičeno ali ne, upirajo čedalje bolj čudnim oziroma zmedenim ukrepom in še bolj čudnemu in neusklajenemu ter ostremu komuniciranju in vsakodnevnemu sporočanju tako Janeza Janše kot njegovih ministrov, kaj bi morali in kaj ne storiti, da bi ustavili virus.

Za pokušino samo delček izključujočih si sporočil, ki so nas presenečala iz dneva v dan. V enem trenutku je premier prestrašenemu slovenskemu ljudstvu v nagovoru po TV Slovenija sporočil, da bomo z upoštevanjem ukrepov in če bomo stopili skupaj, zmogli in končno bika (virus) zgrabili za roge. Pa je olajšanje trajalo le nekaj trenutkov. Komaj je prestrašeno slovensko ljudstvo globoko vdihnilo in si malce oddahnilo, že je v naslednjem trenutku po twitterju sporočil, da razglaša epidemijo. Pa še policijsko uro smo si zaslužili. Za svojevrstni koronski desert pa je Janša dan zatem sporočil še, da se moramo strezniti! No, takrat sem pa res debelo pogledala, kdo, kdaj naj se strezni? Madonca, name to nikakor ne more leteti, saj že nekaj časa (še pred policijsko uro) sploh nisem videla alkohola, kaj šele, da bi ga pila … z možem sva pa že tako nekaj dni v čisti osami, še v trgovino ne greva več …

Tako, da ne vem, koga je klical na odgovornost, da se strezni? Mogoče svojega najboljšega prijatelja Jelka Kacina, ker včasih res takšne kvasi, da ne veš, ali se je pred tiskovno konferenco mogoče res okrepil z enim ta kratkim.
In novice so se nadaljevale v slogu, prvi minister eno, drugi drugo, tretji tretje in tako v krogu.


Medtem ko je minister za zdravje Tomaž Gantar pozival, da je treba takoj ustaviti celotno javno življenje v Sloveniji, je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek takoj sporočil, da za to še ni potrebe, ter da upa, hm, morda s pomočjo višje sile, da se to ne bo zgodilo. Njegovo mnenje je delil tudi svetovalec vlade Matej Lahovnik (menda se spozna na vse), ki je predlagal še, da počakajmo vsaj 14 dni, da bomo videli, ali ukrepi, ki so začeli veljati v najbolj kaotičnem tednu, odkar imamo pri nas to vlado in z njo tudi ta nesrečni virus, sploh delujejo. No, potem pa je Janša vse to presekal in določil zaprtje večino dejavnosti in ohromitev države vsaj za en teden.

Zakaj toliko presenetljivih in hitrih obratov? Kaj se dogaja, kdo je kriv za to? Številna vprašanja so se porajala; marsikomu, tudi meni.

Je za to zmešnjavo morda krivo tudi poročanje o pandemiji? Že nekaj časa opažam, kako se je poročanje o koronavirusu oziroma bolezni covid-19 tudi precej spremenilo ali kar poneumilo. Kot da se je sprevrglo v nekakšno tekmovanje, kjer vsake pol ure poslušamo o novih rekordih, ki naj bi jih dosegli. Kot da smo v Planici ali na atletskem stadionu! In to se stopnjuje iz dneva v dan, iz ure v uro, kje je bilo več okuženih, kdo je opravil več testov, katera regija in katera država je zmagovalka in podobno. Le še »bravo Ljubljana, bravo Gorenjska … manjka!«

In sem ob tem pomislila, da me zagotovo ne bo niti najmanj presenetilo, če bo kmalu v Športu po TV-dnevniku na primer Saško Jerković namesto o novicah s športnih igrišč in tekmovališč poročal v navijaškem slogu o koronavirusu, okužbah, kdo je na primer ta dan prvi in kdo je dosegel rekord. Mah, kakšen Roglič, kakšen Pogi … Še vest, da je Jan Oblak fasal štiri zadetke, se bo lahko skrila. Za večjo gledanost in več veselja bi lahko oddajo naredili interaktivno in vanjo vključili še gledalce, ki bi vsak dan sproti glasovali za svoje favorite oziroma za tiste regije in države, za katere menijo, da bodo tisti dan dosegle rekordno število okužb. Kdo bo tisti dan pristal na najvišji stopnički; bo to Slovenija, Italija, Hrvaška, mogoče Nemčija, Poljska, Češka, Španija, Francija ali Luxemburg?

Lahko bi vse skupaj naredili celo v obliki stavnice, saj navsezadnje so stavnice zelo velik del športa, če že ne šport kar vodijo in usmerjajo. Lahko bi tudi dnevno izžrebali enega gledalca, ki je glasoval za zmagovalca, za državo ali slovensko regijo, torej za tisto, ki je zmogla največ okužb z virusom, in mu za nagrado podarili masko za obraz, sploh zdaj, ko jih je treba obvezno nositi tudi zunaj. Tudi, ko se sprehajamo sami po gozdu, kjer ni žive duše (človeške), srečaš pa lahko kakšnega jelena, medveda ali nagajivo veveričko.


Ja, nič nas ne sme več presenetiti v času, ko res enostavno ne vemo več, kdo pije in kdo plača! No, z masko pijemo bolj težko, lahko pa zato le dobro plačujemo!