POGOVOR
Koncerti na spletu? Ne, to ni to!
100 koncertov v živo na teden je bilo v Sloveniji pred koronakrizo.
Odpri galerijo
Morda bi morali na kulturo, glasbo gledati manj z vidika denarja in bolj upoštevati dejstvo, da je tudi kultura naše nacionalno bogastvo. FOTOGRAFIJI: TADEJ ČAUŠEVIĆ
V Sloveniji je bilo pred t. i. koronakrizo v povprečju do 100 glasbenih dogodkov na teden. Ti so zdaj odpovedani, glasbeniki so ostali na suhem in brez prihodkov, škoda, ki jo trpijo, in poleg njih tudi drugi delavci glasbenega sektorja, je izjemno velika. Slovenski glasbenoinformacijski center je že pred časom zaradi tega zagnal akcijo pomoči glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, 27 glasbenih organizacij in festivalov pa je na Vlado Republike Slovenije in druge pristojne organe tudi že naslovilo poziv k reševanju glasbenega sektorja. Za zdaj odziva (še) ni!
Pogovarjali smo se z Samom Kutinom, članom zasedbe Širom in dueta z Ano Kravanja. Samo in Ana spadata med tiste slovenske glasbenike, ki so veliko nastopali v živo; doma in zunaj meja Slovenije.
Kriza je razčlovečila posameznike in tudi glasbenike … Vzela jim je marsikaj.
»Ja, res je; glasbeniki smo se znašli sredi velikih težav. Ogromno jih je bilo doslej odvisnih od nastopov, koncertov in je od njih tudi živelo in preživelo. Ne gre pa le za preživetje. Vse življenje delaš na neki stvari, nastopaš, se pripravljaš na nastope, pripravljaš plošče, zdaj pa je vse skupaj zaustavljeno. Tistega, kar čutiš, kar daješ v pesem, skladbo, zdaj ne moreš več dati iz sebe, poslušalcem … Tu gre tudi za življenjski slog. Saj so zdaj nekatere druge možnosti, (npr. včeraj, v sredo, smo imeli skupina Širom streaming koncert, ki ga je plačal organizator v Belgiji, kjer bi po prvem planu morali imeti koncert), vendar jih z nastopi v živo pač ne moreš primerjati. Ni to to!
V Sloveniji je bilo do koronakrize do 100 koncertov, nastopov v živo. Zdaj jih po napovedih še dolgo ne bo. Navsezadnje so tudi v Nemčiji že odpovedali ogromno festivalov in koncertov za zdaj do jeseni letos … Kakor koli; znašli smo se na neki zgodovinski prelomnici. Kultura, tudi glasba, je postala še bolj ranljiva. Kulturni ekosistem je ogrožen. Kako naprej?
Res je glasba ogrožena; in kultura na splošno. Vse te alternative na spletu so že fajn. Vendar vsega tega nikakor ne moremo primerjati z nastopanjem v živo. Treba je pač iskati in poiskati neke druge možnosti. Slišim, da so nekje že pripravili koncerte, na katerih je bilo manj ljudi, prostora med njimi je bilo veliko … To je zame super zamisel. Seveda razmere vzbujajo skrb, vendar je ta možnost zagotovo ena od realnih možnosti. Izključiti koncerte, nastope v živo iz življenja ni in ne bi bilo v redu. To je lahko celo usodno. Nujno bi morali, država, oblast z vlado na čelu, resnično razmišljati v smer, da je kultura gonilnik vsakega naroda. Vlada bi morala ustvarjati ugodne razmere za kulturo, ne pa da te pravzaprav blokira, preprečuje.
Kako pa bi to bilo mogoče?
Pred nami je poletje. Dogodke na prostem bi pa že bilo mogoče pripraviti; seveda, ob upoštevanju vseh zahtevanih pravil. S tem bi zagotovili preživetje glasbenikom, ki smo prav v teh razmerah izjemno ranljivi.
Poziv Vladi Republike Slovenije in drugim pristojnim organom k reševanju glasbenega sektorja je najbrž korak k razreševanju nastalih razmer?
Super, da so ljudje, ki v teh razmerah opazujejo in opozarjajo. Mislim, da bi morali še bolj in še glasneje opozarjati na težave.
Pa mislite, da se slovenska politika sploh zaveda teh hotenj, da je treba trajno rešiti nastale zagate, ki so korenito zarezale v življenja tudi glasbenikov?
Joj, ne vem. Ne spremljam toliko politike, da bi lahko odločno rekel da ali ne. Se mi pa, žal, zdi, da politika ne razume teh stvari. Zato jim je treba jasno in glasno povedati, za kaj gre. Navsezadnje, če pogledam podpore, ki naj bi jih delila vlada … Postavljeni so taki pogoji, da jih lahko zadovoljijo le nekateri. Žal. Seveda je vsaka podpora dobrodošla, vendar se trenutno s podporami rešuje le določen odstotek problemov, nujno pa je, da se razreši težava v celoti. Tako kot se politika tega loteva zdaj, se zdi, da težava še dolgo ne bo v celoti razrešena.
Prvi mož svetovne glasbene organizacije CISAC Jean-Michel Jarre je dejal, da je potrebna nova ekonomija za kulturo; da bi nacionalne vlade morale glasbenikom zagotoviti ustrezna posojila, podpore, davčne olajšave, socialne pravice … Na drugi strani se dogaja, da veliki spletni mastodonti, Google, Amazon, Facebook, Apple, služijo milijarde na račun obubožanih glasbenikov, ki nimajo niti za kruh …
Ne upam si česa reči o tem. Naj kaj povedo tisti, ki se na to bolj spoznajo, in naj glasneje povedo, kaj je prav.
Neka skupna, enotna pravila za kulturo in glasbo bi pa morala veljati za vse, nova kulturna ekonomija, kot bi rekel Jarre, iz teh pa bi v vsaki državi izpeljali neko svojo nacionalno zgodbo, če prav razumem …
Mogoče je to prava smer. Morda bi pa morali na kulturo, glasbo gledati manj z vidika denarja in bolj upoštevati dejstvo, da je tudi kultura naše nacionalno bogastvo; še posebno ker imamo raznoliko, kakršne marsikje v svetu, kjer sem nastopal, ne poznajo.
Ne glede na vse se ne ukvarjam z ekonomski rešitvami, tako kot še številni kolegi ne, je pa žal tako, da se vse skupaj le tiče vseh nas. Začaran krog, ki pa ga morajo razrešiti tisti, ki se mnogo bolj spoznajo na vse skupaj.
Pred nami je poletje. Dogodke na prostem bi pa že bilo mogoče pripraviti; seveda ob upoštevanju vseh zahtevanih pravil.
Pogovarjali smo se z Samom Kutinom, članom zasedbe Širom in dueta z Ano Kravanja. Samo in Ana spadata med tiste slovenske glasbenike, ki so veliko nastopali v živo; doma in zunaj meja Slovenije.
Kriza je razčlovečila posameznike in tudi glasbenike … Vzela jim je marsikaj.
»Ja, res je; glasbeniki smo se znašli sredi velikih težav. Ogromno jih je bilo doslej odvisnih od nastopov, koncertov in je od njih tudi živelo in preživelo. Ne gre pa le za preživetje. Vse življenje delaš na neki stvari, nastopaš, se pripravljaš na nastope, pripravljaš plošče, zdaj pa je vse skupaj zaustavljeno. Tistega, kar čutiš, kar daješ v pesem, skladbo, zdaj ne moreš več dati iz sebe, poslušalcem … Tu gre tudi za življenjski slog. Saj so zdaj nekatere druge možnosti, (npr. včeraj, v sredo, smo imeli skupina Širom streaming koncert, ki ga je plačal organizator v Belgiji, kjer bi po prvem planu morali imeti koncert), vendar jih z nastopi v živo pač ne moreš primerjati. Ni to to!
V Sloveniji je bilo do koronakrize do 100 koncertov, nastopov v živo. Zdaj jih po napovedih še dolgo ne bo. Navsezadnje so tudi v Nemčiji že odpovedali ogromno festivalov in koncertov za zdaj do jeseni letos … Kakor koli; znašli smo se na neki zgodovinski prelomnici. Kultura, tudi glasba, je postala še bolj ranljiva. Kulturni ekosistem je ogrožen. Kako naprej?
Res je glasba ogrožena; in kultura na splošno. Vse te alternative na spletu so že fajn. Vendar vsega tega nikakor ne moremo primerjati z nastopanjem v živo. Treba je pač iskati in poiskati neke druge možnosti. Slišim, da so nekje že pripravili koncerte, na katerih je bilo manj ljudi, prostora med njimi je bilo veliko … To je zame super zamisel. Seveda razmere vzbujajo skrb, vendar je ta možnost zagotovo ena od realnih možnosti. Izključiti koncerte, nastope v živo iz življenja ni in ne bi bilo v redu. To je lahko celo usodno. Nujno bi morali, država, oblast z vlado na čelu, resnično razmišljati v smer, da je kultura gonilnik vsakega naroda. Vlada bi morala ustvarjati ugodne razmere za kulturo, ne pa da te pravzaprav blokira, preprečuje.
Kako pa bi to bilo mogoče?
Pred nami je poletje. Dogodke na prostem bi pa že bilo mogoče pripraviti; seveda, ob upoštevanju vseh zahtevanih pravil. S tem bi zagotovili preživetje glasbenikom, ki smo prav v teh razmerah izjemno ranljivi.
Zdi se mi, da politika žal ne razume teh stvari. Zato jim je treba jasno in glasno povedati, za kaj gre.
Poziv Vladi Republike Slovenije in drugim pristojnim organom k reševanju glasbenega sektorja je najbrž korak k razreševanju nastalih razmer?
Super, da so ljudje, ki v teh razmerah opazujejo in opozarjajo. Mislim, da bi morali še bolj in še glasneje opozarjati na težave.
Pa mislite, da se slovenska politika sploh zaveda teh hotenj, da je treba trajno rešiti nastale zagate, ki so korenito zarezale v življenja tudi glasbenikov?
Joj, ne vem. Ne spremljam toliko politike, da bi lahko odločno rekel da ali ne. Se mi pa, žal, zdi, da politika ne razume teh stvari. Zato jim je treba jasno in glasno povedati, za kaj gre. Navsezadnje, če pogledam podpore, ki naj bi jih delila vlada … Postavljeni so taki pogoji, da jih lahko zadovoljijo le nekateri. Žal. Seveda je vsaka podpora dobrodošla, vendar se trenutno s podporami rešuje le določen odstotek problemov, nujno pa je, da se razreši težava v celoti. Tako kot se politika tega loteva zdaj, se zdi, da težava še dolgo ne bo v celoti razrešena.
Prvi mož svetovne glasbene organizacije CISAC Jean-Michel Jarre je dejal, da je potrebna nova ekonomija za kulturo; da bi nacionalne vlade morale glasbenikom zagotoviti ustrezna posojila, podpore, davčne olajšave, socialne pravice … Na drugi strani se dogaja, da veliki spletni mastodonti, Google, Amazon, Facebook, Apple, služijo milijarde na račun obubožanih glasbenikov, ki nimajo niti za kruh …
Ne upam si česa reči o tem. Naj kaj povedo tisti, ki se na to bolj spoznajo, in naj glasneje povedo, kaj je prav.
Neka skupna, enotna pravila za kulturo in glasbo bi pa morala veljati za vse, nova kulturna ekonomija, kot bi rekel Jarre, iz teh pa bi v vsaki državi izpeljali neko svojo nacionalno zgodbo, če prav razumem …
Mogoče je to prava smer. Morda bi pa morali na kulturo, glasbo gledati manj z vidika denarja in bolj upoštevati dejstvo, da je tudi kultura naše nacionalno bogastvo; še posebno ker imamo raznoliko, kakršne marsikje v svetu, kjer sem nastopal, ne poznajo.
100 koncertov v živo na teden je bilo v Sloveniji pred koronakrizo.
Ne glede na vse se ne ukvarjam z ekonomski rešitvami, tako kot še številni kolegi ne, je pa žal tako, da se vse skupaj le tiče vseh nas. Začaran krog, ki pa ga morajo razrešiti tisti, ki se mnogo bolj spoznajo na vse skupaj.
