NAGRAJENA
Kriminalno ozadje televizijke Mojce Širok
Od kod ji tako dobro poznavanje mafije. S pisanjem nad stres na Kolodvorski.
Odpri galerijo
Modra ptica je odletela k televizijki Mojci Širok, dolgoletni dopisnici javne televizijske hiše iz sosednje Italije in Vatikana. Nagrado že pet let podeljuje Mladinska knjiga, Širokova pa si je modro ptico prislužila za kriminalko Pogodba.
V romanu obravnava temo, ki jo dobro pozna iz svojega novinarskega dela, italijansko mafijo. Prvi novinarski prispevek o mafiji je napisala že leta 1992, je povedala na novinarski konferenci. Potem je bila trinajst let dopisnica RTV Slovenija iz Italije in Vatikana, leta 2000 je za Televizijo Slovenija posnela dokumentarni film Molk v Palermu, leta 2010 pa je pri založbi Mladinska knjiga izdala knjigo o italijanskih kriminalnih organizacijah Oblast brez obraza.
Žirija, ki so jo sestavljali Nela Malečkar, Aljoša Harlamov, Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Matjaž Vračko in Tatjana Stojić, je v obrazložitvi nagrade zapisala, da »zgoščeno žanrsko pisanje Mojce Širok vzdržuje napetost od prvega do zadnjega stavka« ter da »se odlična nova slovenska kriminalka sicer dogaja v Italiji, kjer je mafija globoko vraščena v družbeno tkivo, a bi teme, o katerih govori, lahko prenesli tudi v slovensko okolje«. V romanu seveda ne manjka trupel, napetosti, nepredvidljivih zapletov in drugih stvari, značilnih za dobro kriminalko.
Avtorica pravi, da ji je bilo pisanje literarnega dela v pravo olajšanje ob stresu, ki ga doživlja med novinarskim delom, poleg tega se je končno lahko brez ovir prepustila »lažnim novicam«. Pri literarnem ustvarjanju ji je všeč tudi to, da je končno gospodarica tega, kar se zgodi na papirju, kot novinarka si namreč ne more izmišljevati. Se pa nekateri za opravljivim omizjem na opravljivi strani ulice sprašujejo, kdaj se bo Mojca namesto popisovanja mafije v sosednji Italiji lotila popisovanja dogajanja, ki ga vsak dan spremlja kje bliže; npr. v Sloveniji.
V romanu obravnava temo, ki jo dobro pozna iz svojega novinarskega dela, italijansko mafijo. Prvi novinarski prispevek o mafiji je napisala že leta 1992, je povedala na novinarski konferenci. Potem je bila trinajst let dopisnica RTV Slovenija iz Italije in Vatikana, leta 2000 je za Televizijo Slovenija posnela dokumentarni film Molk v Palermu, leta 2010 pa je pri založbi Mladinska knjiga izdala knjigo o italijanskih kriminalnih organizacijah Oblast brez obraza.
Žirija, ki so jo sestavljali Nela Malečkar, Aljoša Harlamov, Andrej Blatnik, Bojan Švigelj, Matjaž Vračko in Tatjana Stojić, je v obrazložitvi nagrade zapisala, da »zgoščeno žanrsko pisanje Mojce Širok vzdržuje napetost od prvega do zadnjega stavka« ter da »se odlična nova slovenska kriminalka sicer dogaja v Italiji, kjer je mafija globoko vraščena v družbeno tkivo, a bi teme, o katerih govori, lahko prenesli tudi v slovensko okolje«. V romanu seveda ne manjka trupel, napetosti, nepredvidljivih zapletov in drugih stvari, značilnih za dobro kriminalko.
Avtorica pravi, da ji je bilo pisanje literarnega dela v pravo olajšanje ob stresu, ki ga doživlja med novinarskim delom, poleg tega se je končno lahko brez ovir prepustila »lažnim novicam«. Pri literarnem ustvarjanju ji je všeč tudi to, da je končno gospodarica tega, kar se zgodi na papirju, kot novinarka si namreč ne more izmišljevati. Se pa nekateri za opravljivim omizjem na opravljivi strani ulice sprašujejo, kdaj se bo Mojca namesto popisovanja mafije v sosednji Italiji lotila popisovanja dogajanja, ki ga vsak dan spremlja kje bliže; npr. v Sloveniji.