Krški glasbeniki uradni glasniki Depeche Mode

Big band Krško je nedavno kot uvod v praznovanje 40-letnice delovanja pripravil koncert za najbolj zveste poslušalce v svojih prostorih v starem mestnem jedru Krškega. Studio 44, kamor so se preselili pred dvema letoma, je dobil ime po hišni številki, domujejo namreč na naslovu Cesta krških žrtev 44. Prostor, kjer glasbeniki zavzeto vadijo in prirejajo manjše koncerte, pa je tudi prostor prijetnega druženja, ne le članov, temveč tudi njihovih prijateljev in naključnih obiskovalcev. Zlasti poleti, ko odprejo steklena vrata in podarijo meščanom in turistom brezplačno javno vajo, ki se pogosto spremeni v pravi jam session. Ljubitelji jazza se ob obisku zaradi notranje opreme gotovo spomnijo Braneta Rončela in njegove oddaje Izza odra.
Ker jubilejem pritičejo tudi priznanja in nagrade, so ob tej priložnosti najbolj zaslužni člani v zahvalo za dolgoletno delo prejeli lične grafike akademske slikarke Nataše Mirtič iz Novega mesta.

Med Krškim in svetovnimi metropolami jazza

Na bogatem repertoarju Big banda Krško najdemo široko paleto tako izvirnih skladb kot priredb. Za tokratno priložnost so izbrali avtorsko glasbo Kristijana Račiča ter svojih članov Tadeje Molan, Mihe Koretiča, Lovra Ravbarja in Aleša Suše.
Big band je l. 1978 ustanovil prof. Drago Gradišek, dolgoletni učitelj in ravnatelj GŠ Krško. Nedavno je na neki prireditvi izjavil, da brez hvale lahko reče, da sta s kolegom prof. Janezom Ceglarjem sama postavila na noge pihalni in trobilni del največje posavske glasbene šole. Oba sta delovala tudi kot dirigenta godbe na pihala, prof. Gradišek v Krškem in prof. Ceglar na Senovem.


Aleš Suša, od l. 1992 umetniški vodja Big banda Krško, ki deluje kot društvo v javnem interesu, je učenec omenjenih gospodov, člani pa prihajajo iz različnih posavskih krajev in šol. Med njimi je kar nekaj profesionalnih glasbenikov, ki so se pozneje šolali v Ljubljani, Gradcu, Rotterdamu, New Yorku in drugod. Kljub obilici dela se fantje in dekleta radi vračajo v Krško in skupaj s prijatelji razveseljujejo ljubitelje dobre glasbe. Časa je vedno premalo, saj so krški bigbandovci poleg služb in delovanja v domačem ansamblu tudi člani različnih drugih zasedb. Igrajo ali pa so igrali pri Gast'r'bajtrs, Demolition Group, Strelnikoff, K.U.T. Gas in Leeloojamais. Janez Gabrič je bobnar pri skupini Laibach, Aleš Suša igra saksofon pri Big bandu RTV Slovenija, člane pa najdemo tudi v manjših jazzovskih zasedbah. Če je priložnost, z veseljem zagodejo in zapojejo tudi kakšno po domače.


To je veliko dela za ljubiteljske glasbenike, ki poleg tega hodijo v službo in nekateri skrbijo za družino. Na vprašanje, kako zmorejo zahtevni program, se Sašo Vaš - Šoni, v prostem času pozavnist, sicer pa učitelj telesne vzgoje in trener karateja, samo nasmeje: »Enostavno. Vaditi je treba. Ampak zaradi veselja do glasbe pa tudi druženja je vse skupaj veliko lažje.«

Glas segel čez meje

Bigbandovci pa se v svojem ustvarjanju ozirajo tudi čez domači plot. Mednarodni preboj jim je uspel leta 2013 na slovitem jazz festivalu Montreuxu s priredbami skupine Depeche Mode. Britanci so bili tako navdušeni, da so jim pred dnevi zaupali urejanje svoje uradne facebook strani.


V prihodnost zrejo optimistično, saj je v zasedbi, ki šteje okoli 50 glasbenikov, približno polovica podmladka. »V Posavju je veliko glasbenih talentov, in prav vsi so vabljeni, da se nam pridružijo,« nam je povedal saksofonist Tone Troha, s 35 leti staža starešina banda in vodja mladinske sekcije, in nam zaupal še želje ob jubileju. »Radi bi imeli nov klavir, ki bi nam omogočil tudi koncerte klasične glasbe, seveda pa si želimo napolniti veliko dvorano domačega kulturnega doma na jubilejnem koncertu letos jeseni.« Kar seveda ne bo lahko, saj med Ljubljano in Zagrebom ni večjega koncertnega prizorišča. A z ljubeznijo, disciplino in voljo je vse mogoče.