Ljubezen, ki jo je podedoval po Brendiju

Dejan Vunjak  je sicer tipičen osrednjeslovenski fant, a od mladih nog obožuje morje. Pravilneje rečeno ne le morja, ampak vodo nasploh. Ena od stvari, ki jih najbolj obožuje, je vožnja s čolni. Zadnji dve leti je, kot pravi, čisto po otroško navdušen tudi nad raftingom, rezanje morskih valov pa je v njegovih spominih, odkar pomni. Največji del otroških poletij so z družino preživljali na morju.

»Oče je imel čoln in izpit in nas je vozil na izlete, na kopanje po otokih in podobno. Z njim sem se veliko vozil. Izkoristili smo vse razpoložljive trenutke, saj je poleti zaradi številnih nastopov pogosto odhajal in se nato vračal na morje,« se spominja. Brendi je poleg glasbe na sina prenesel tudi navdušenje nad čolni. Tudi Dejanova velika želja je namreč, da bi opravil izpit. Od želje je nekaj prvih korakov že naredil proti praksi.

»Bil sem že na teoriji, kar je začetna faza, vsekakor nameravam opraviti še praktični del in pridobiti izpit. Moja srčna želja je bila, da bi mi to uspelo že letos, ampak bo težko. Narediti izpit ni kar tako, treba je sesti h knjigam in se naučiti, tako kot za izpit za avto. S časom sem zelo na tesnem, tako da bo čudež, če mi uspe letos,« pravi.


In kakšen kapitan si želi postati Dejan? »Ha, ha, kapitan. Temu se po moje reče manjši kapitan. Izpit, ki si ga želim narediti, je za čolne dolžine do 14 metrov. Najraje bi vozil gliser. Ima pospeške in hitrejši je. No, seveda, najprej moram narediti izpit. Saj veste, najprej štal'ca, pol' pa krav'ca,« še pravi.