INTERVJU
Marjanca razkrila: Dvojčka sta me ponižala
Najstarejša udeleženka letošnje Kmetije nam je zaupala, da ji je ob gledanju šova po televiziji velikokrat težko.
Odpri galerijo
Dolenjka Marjana Povše (59), je v letošnji Kmetiji z izvajanjem borilne veščine in odganjanjem negativne energije nasmejala številne gledalce. Tik pred superfinalom je izgubila dvoboj proti Janu Klobasi, zato se je morala v odločilnem tednu posloviti. Upokojenka, ki je v šovu pokazala tudi veliko ljubezen do živali, nam je v telefonskem pogovoru zaupala, da ji je bilo ob gledanju oddaje precej težko.
Kakšni so bili občutki ob izgubi dvoboja tik pred superfinalom?
Predvsem olajšanje. Konec stresa. Bila sem razbremenjena vseh tistih kamenčkov in vsega. Počutila sem se olajšano in osvobojeno vseh teh pritiskov.
Kateri del šova pa je bil za vas najbolj stresen?
Najbolj stresni so bili dnevi, ko so se podeljevali kamenčki tako za prvega kot tudi za drugega bojevalca. Pa dan, ko smo šli v areno, se mi je tudi zdel žalosten.
V kakšen spominu sta vam ostala dvojčka?
Moram reči, da sta dvojčka na neki način prijetna in zabavna. Je pa bilo pri njiju dveh preveč taktike. Pa tudi če sem rekla kaj, kar ni bilo v njuno korist, sta takoj nekomu povedala, da Marjana ne ve, kaj govori, da je prizadeta, da ni normalna ... Kadar ni bilo kaj njima v prid, sem bila jaz prizadeta. Sta me ponižala, bi rekla. In to večkrat.
Ja, res je.
Kdo je bil po vašem mnenju največji dvoličnež?
Dvoličnež? Hm ... Po malem tudi Sara. Takrat, ko sem iskala pratiko, nisem nikoli prišla do nje, da bi usvojila znanje, s tem pa bi imela večjo možnost za zmago v dvoboju. Takrat je rekla, da ne ve, kje je pratika, čeprav jo je imela ona. Tudi Tanja me je kdaj, ko se nisem strinjala z dvojčkoma, takoj napadla. Mogoče še kdo malo, vendar ne tako izrazito.
Ravno Sara nam je v pogovoru dejala, da ste ji bili vi edina neznanka v šovu. Zakaj, menite, da ni znala prebrati vašega karakterja?
Ne vem, nimam pojma. Jaz od začetka do konca nisem igrala nobene igre. Sem bila taka, kot sem bila. Mogoče na začetku preveč neizkušena, kot da sem se bala kamer in ozvočenja, vsega me je bilo nekako strah. Potem sem se pa sčasoma privadila in mi ni bilo nič več tuje.
Bi morda zdaj, po ogledu oddaje, v čem ravnali drugače? Bi kaj spremenili?
Joj ... Verjetno tega ne želite slišati, ampak zdaj, ko gledam vse to po televiziji, moram povedati, da če bi se še enkrat odločala za odhod v Kmetijo, verjetno ne bi več za to. Res. Pa ne, da ni bilo lepo. Zdaj ko to spremljam (po televiziji op. p.), mi je bilo kar težko.
Kakšni so bili občutki ob izgubi dvoboja tik pred superfinalom?
Predvsem olajšanje. Konec stresa. Bila sem razbremenjena vseh tistih kamenčkov in vsega. Počutila sem se olajšano in osvobojeno vseh teh pritiskov.
Kateri del šova pa je bil za vas najbolj stresen?
Najbolj stresni so bili dnevi, ko so se podeljevali kamenčki tako za prvega kot tudi za drugega bojevalca. Pa dan, ko smo šli v areno, se mi je tudi zdel žalosten.
Preberite tudi: Sara Rutar ekskluzivno razkrila: Produkcija je delala dvojčkoma v prid
V kakšen spominu sta vam ostala dvojčka?
Moram reči, da sta dvojčka na neki način prijetna in zabavna. Je pa bilo pri njiju dveh preveč taktike. Pa tudi če sem rekla kaj, kar ni bilo v njuno korist, sta takoj nekomu povedala, da Marjana ne ve, kaj govori, da je prizadeta, da ni normalna ... Kadar ni bilo kaj njima v prid, sem bila jaz prizadeta. Sta me ponižala, bi rekla. In to večkrat.
Menite, da je tudi produkcija delala njima v prid?
Ja, res je.
Kdo je bil po vašem mnenju največji dvoličnež?
Dvoličnež? Hm ... Po malem tudi Sara. Takrat, ko sem iskala pratiko, nisem nikoli prišla do nje, da bi usvojila znanje, s tem pa bi imela večjo možnost za zmago v dvoboju. Takrat je rekla, da ne ve, kje je pratika, čeprav jo je imela ona. Tudi Tanja me je kdaj, ko se nisem strinjala z dvojčkoma, takoj napadla. Mogoče še kdo malo, vendar ne tako izrazito.
Ravno Sara nam je v pogovoru dejala, da ste ji bili vi edina neznanka v šovu. Zakaj, menite, da ni znala prebrati vašega karakterja?
Ne vem, nimam pojma. Jaz od začetka do konca nisem igrala nobene igre. Sem bila taka, kot sem bila. Mogoče na začetku preveč neizkušena, kot da sem se bala kamer in ozvočenja, vsega me je bilo nekako strah. Potem sem se pa sčasoma privadila in mi ni bilo nič več tuje.
Bi morda zdaj, po ogledu oddaje, v čem ravnali drugače? Bi kaj spremenili?
Joj ... Verjetno tega ne želite slišati, ampak zdaj, ko gledam vse to po televiziji, moram povedati, da če bi se še enkrat odločala za odhod v Kmetijo, verjetno ne bi več za to. Res. Pa ne, da ni bilo lepo. Zdaj ko to spremljam (po televiziji op. p.), mi je bilo kar težko.