Melita Kuhar: Izgubila je svojo ljubljeno Poppy

Melita Kuhar, diplomirana socialna pedagoginja, strokovnjakinja za partnerske odnose in osebno rast, je pred kratkim doživela smrt svojega pasjega ljubljenčka, pitbulke Poppy.

Kakšen je proces žalovanja in ali je enak za živalskim ljubljenčkom kot za človekom?

»Proces žalovanja se imenuje čustveno stanje, ki ga občutimo ob močni izgubi nekoga ali nečesa, na kar smo bili čustveno vezani. Je kot nekakšen šok našega srčka, ko so sooči z izgubo. Je naraven proces, ki se sproži kot odziv na izgubo. 'Proces žalovanja' je strokovni termin, sama mu rajši ljubkovalno rečem 'proces okrevanja', saj sčasoma naša bolečina izzveni, ostanejo pa ljubi nam spomini. Ima faze, ki si sledijo približno takole:

– zanikanje in šok,

– predelovanje izgube skozi žalost, jezo, otopelost, obup, lahko se pojavi tudi depresivnost,

– iskanje smisla in odgovorov,

– faza obnove in sprejetja realnosti,

– odpuščanje sebi in drugim, ki so nas zapustili.

Proces žalovanja se 'vključi', ko pride do naslednjih izgub (povzeto po Hobbsovi lestvici stresorjev):

– dokončna izguba nam ljubljene osebe,

– ločitev,

– izguba ali sprememba službe,

– smrt domače živali,

– kronična bolezen,

– odhod odraslih otrok iz družinskega gnezda,

– selitev v drugi kraj itd.

Melitina pitbullka Poppy. FOTO: Osebni arhiv

Kako se sama spopadate z žalovanjem za vašo psičko Poppy?

»Moje ljubljene pitbulke, ki je bila moja spremljevalka zadnjih 13 let, ni več. Tisti, ki ste navezani na svoje hišne ljubljenčke, verjetno bolje razumete, da sem v procesu žalovanja. Kljub temu ali pa prav zato, ker sem strokovnjakinja tudi za tovrstne čustvene in psihične travme, sem sedaj sama v tem čustvenem tunelu doživljanja in si dovolim občutiti lastno nemoč, bolečino in žalost. Ne želim zanikati izgube, ki mi spreminja vsakodnevni ritem življenja, saj je bilo vse tako rekoč podrejeno moji Poppy. Kdaj kam grem in kdaj se vrnem, vse se je vrtelo okoli časovnice, da ne bo predolgo sama doma. In nepopisna sreča naju obeh, ko sem prišla domov. In sedaj izgubljeno tavam po stanovanju in čakam, kje mi bo spet porinila smrček pod noge ali prišla po božanje, saj je bila neverjetno željna pozornosti. Vsi domači in vsi vi, ki ste jo poznali, veste kaka razvajena 'maza 'je bila. Hvala vam za besede sočutja, pozornosti in razumevanja moje trenutne stiske. In hvala vsem, ki ste zaradi Poppy spremenili mnenje o pasmi pitbul, do katere ste imeli sprva zadržke, a sedaj žalujete skupaj z mano, saj je tudi vam spremenila mnenje in zdrobila tabuje, ki so povezani s to čudovito pasmo. Sedaj je ni več. Prebolevam. Vsak dan gre lažje. Opazujem sebe v posameznih fazah. Vem, da je imela res življenje polno ljubezni in pozornosti, a leta in starost naredijo svoje. Ker sem naredila vse možne zdravstvene preglede z njo in se je izkazalo, da je starostno zdravstveno močno prizadeta, je nisem želela več utrujati z lastno sebičnostjo, da bi ji v bolečinah podaljševala življenje. S hčerjo sva se odločili, da se z objemom in vso možno ljubeznijo posloviva od nje.«

Kaj priporočate ljudem ob izgubi svojih dragih, kako naj se spopadejo z žalostjo in novo praznino?

Trenutno sebe spoznavam in se soočam tudi z lastno minljivostjo. Je kot nekakšen test mojega zavedanja, da smo minljivi in da bodo tudi nam dragi starši in drugi ljudje odšli, navsezadnje pa tudi mi sami. Razmišljam o tem, kakšne odločitve sprejemamo v življenju – so bolj uspešne ali nas naredijo bolj mizerne? Vsekakor se je pomembno zavedati, da če žalovanje traja predolgo, medicinsko priporočilo je do dveh let, potem se lahko spremeni v zelo močno melanholijo in depresijo, ki je potrebna zdravljenja. Zato se ob izgubi povprašajte, ali lahko živite z novo realnostjo naprej in imate osebo, ali kot jaz Poppy, s seboj v svojem srcu in vseeno oblikujete kvaliteto svojega življenja dalje. Če ste ostali ujeti v močnem žalovanju dolgo časa, prosim, poiščite strokovno pomoč. Treba je iti sčasoma naprej. Čas pomaga celiti čustvene rane, a vseeno pomagajte času tudi z delom na sebi. Dejstvo je, da proces žalovanja oziroma okrevanja porine na plano tudi marsikatere nepredelane čustvene travme in na videz nepomembne izgube, ki ste jih že doživeli. Ne ustrašite se, bodite ljubeči do sebe in dovolite nam, strokovnjakom, da vam pomagamo zaceliti srček.«