SPOMINI
Mineva 30 let od njegove najbolj prepoznavne pesmi (VIDEO)
Nace Junkar je ustvaril neuradno himno slovenskih mornarjev.
Odpri galerijo
Nace Junkar pred tridesetimi leti FOTO: youtube
Letošnji 10. avgust bo za Naceta Junkarja poseben. Na ta dan je leta 1990 v portoroškem avditoriju na festivalu Melodij morja in sonca zmagal s pesmijo Slovenski mornar. Mnogi poslušalci so že takrat bili prepričani, da bo zaradi sporočilnosti, besedila in melodije zmagala, nihče pa si ni niti predstavljal, da bo postala ena najbolj prepoznavnih skladb MMS. »Od otroštva sem ob petkih in sobotah zvečer na srednjem valu poslušal oddajo o pomorcih. Močno sem pogrešal neko hvalnico, odo našim mornarjem. Otu Pestnerju sem omenil to željo, ideja mu je bila všeč in ustvaril je glasbo, besedilo in aranžma. Pesem sem takoj vzel za svojo,« pravi Nace.
Poslušalci so si nastop zapomnili tudi po njegovih oblačilih. Na odru je bil namreč oblečen v mornariškega častnika. »V tednu pred festivalom sem iskal popolnoma navadno mornarsko majico, nisem je našel. V Portorožu sem v butiku povedal, da iščem obleko za nastop, in lastnica Majda Polajnar mi je dejala, da bo to uredila. Ko sem prišel na dan festivala ponjo, zame ni imela obleke preprostega mornarja, ampak uniformo Splošne plovbe iz Portoroža, posodil mi jo je njihov kapitan. Nosil sem jo pokončno, z zavedanjem, da predstavljam našega mornarja in ugledno ustanovo na elitnem festivalu.«
Mnogo let pozneje, natančneje lani, ga je v Luciji ustavila neka gospa in mu dejala, da je takrat nosil uniformo njenega moža. »Bil sem ganjen in ob kavi sva podoživljala moj zmagovalni večer,« še pravi glasbenik. Uniforme nima več, podaril jo je v dobrodelne namene, pesem pa je ostala. Mnogi jo doživljajo kot njegovo najbolj prepoznavno skladbo.
»Absolutno je še vedno zanimiva, saj je prepojena s čustvi naših mornarjev in njihovih svojcev. Pred petimi leti me je denimo poklical direktor Pomorskega muzeja v Piranu Franco Juri in prosil, naj jo pridem zapet ob izidu strokovne knjige Usidrali smo se na morje avtorice in kustosinje dr. Nadje Terčon. Izjemno sem bil počaščen, ko mi je avtorica povedala, da je ves čas pisanja imela v mislih prav mojo zmagovalno pesem,« še doda.
Poslušalci so si nastop zapomnili tudi po njegovih oblačilih. Na odru je bil namreč oblečen v mornariškega častnika. »V tednu pred festivalom sem iskal popolnoma navadno mornarsko majico, nisem je našel. V Portorožu sem v butiku povedal, da iščem obleko za nastop, in lastnica Majda Polajnar mi je dejala, da bo to uredila. Ko sem prišel na dan festivala ponjo, zame ni imela obleke preprostega mornarja, ampak uniformo Splošne plovbe iz Portoroža, posodil mi jo je njihov kapitan. Nosil sem jo pokončno, z zavedanjem, da predstavljam našega mornarja in ugledno ustanovo na elitnem festivalu.«
Mnogo let pozneje, natančneje lani, ga je v Luciji ustavila neka gospa in mu dejala, da je takrat nosil uniformo njenega moža. »Bil sem ganjen in ob kavi sva podoživljala moj zmagovalni večer,« še pravi glasbenik. Uniforme nima več, podaril jo je v dobrodelne namene, pesem pa je ostala. Mnogi jo doživljajo kot njegovo najbolj prepoznavno skladbo.
»Absolutno je še vedno zanimiva, saj je prepojena s čustvi naših mornarjev in njihovih svojcev. Pred petimi leti me je denimo poklical direktor Pomorskega muzeja v Piranu Franco Juri in prosil, naj jo pridem zapet ob izidu strokovne knjige Usidrali smo se na morje avtorice in kustosinje dr. Nadje Terčon. Izjemno sem bil počaščen, ko mi je avtorica povedala, da je ves čas pisanja imela v mislih prav mojo zmagovalno pesem,« še doda.
