MODA
Miša Molk za šivalnim strojem
Voditeljica Miša Molk je po dolgih letih spet sedla za šivalni stroj. Prvega ji je kupil oče, ko je kot študentka opravila šiviljski tečaj.
Odpri galerijo
Televizijka Miša Molk je nedvomno prva dama slovenske televizije. Je ženska, ki jo lahko že desetletja imenujemo zvezdnica v pravem pomenu, tudi zaradi njenega osebnega sloga, ki je dovršen do popolnosti. Miša je namreč vedno znala poiskati modne kose, ki so ji odlično pristajali, poleg tega pa so izvrstno poudarili njeno karizmo in ženstvenost. Kljub temu pa je voditeljica večkrat priznala, da nikoli ni bila obsedena z modo, njenimi smernicami in zapovedmi. »Nisem obsedenka. Moda me vznemirja, ker mi vedno napove pot, ki jo lahko sama izberem,« je nekoč dejala Miša, ki pa je pred kratkim spet sedla za šivalni stroj. Prvega ji je kupil oče, ko je kot študentka opravila šiviljski tečaj.
»Včasih se je moda veliko hitreje in bolj zaznavno spreminjala. Vedel si, iz katerega leta je kateri kos. Zlasti barve so narekovale novo sezono. Spomnim se, ko smo se oblekli v opečnato rdečo, v zeleno, pa vse smo imele skodrane lase, trajno, seveda. Pa pulije, hlače na zvonec in širok, malo viseč pas čez boke ter platformo na čevljih. Že naslednje leto smo se ostrigle na paža in se leto pozneje zabrile na eni strani. Bile so ozke in spet široke hlače, pa hlačna krila, bil je minič in bil je maksič. Enkrat so udarile ven pletenine in maksi krila, vzorci in rože. No, takrat so eni hodili v Trst, jaz sem pa pletla puloverje in se vpisala v šiviljski tečaj. V središču mesta smo ga imeli. Na Gosposvetski. Ne vem, ali je bil izvesek pred stavbo. Bil pa je bagat. Bila sem gimnazijka in oči mi je kupil šivalni stroj. Kaj lepšega! Zdaj se spet navajam nanj,« z iskricami v očeh pravi Miša, ki meni, da obleka sicer ne naredi človeka, ga pa odlično predstavi.
»Včasih se je moda veliko hitreje in bolj zaznavno spreminjala. Vedel si, iz katerega leta je kateri kos. Zlasti barve so narekovale novo sezono. Spomnim se, ko smo se oblekli v opečnato rdečo, v zeleno, pa vse smo imele skodrane lase, trajno, seveda. Pa pulije, hlače na zvonec in širok, malo viseč pas čez boke ter platformo na čevljih. Že naslednje leto smo se ostrigle na paža in se leto pozneje zabrile na eni strani. Bile so ozke in spet široke hlače, pa hlačna krila, bil je minič in bil je maksič. Enkrat so udarile ven pletenine in maksi krila, vzorci in rože. No, takrat so eni hodili v Trst, jaz sem pa pletla puloverje in se vpisala v šiviljski tečaj. V središču mesta smo ga imeli. Na Gosposvetski. Ne vem, ali je bil izvesek pred stavbo. Bil pa je bagat. Bila sem gimnazijka in oči mi je kupil šivalni stroj. Kaj lepšega! Zdaj se spet navajam nanj,« z iskricami v očeh pravi Miša, ki meni, da obleka sicer ne naredi človeka, ga pa odlično predstavi.