Mladega skakalca navdihuje Jan Plestenjak

Slovenski smučarski skakalec Žiga Jelar je že pred časom dokazal, da ni spreten le na snegu, temveč se dobro znajde tudi za mikrofonom in kitaro. Triindvajsetletni Besničan je dokaz, da lahko človek spretno krmari med dvema popolnoma različnima svetovoma, in z veseljem priznava, da je v življenju našel dve poslanstvi oziroma ljubezni, ki ga iz dneva v dan izpolnjujeta.

»Glasba mi je bila zanimiva, že odkar se spominjam prvih korakov. Tako kot skoki mi je vse skupaj priraslo k srcu. Imel sem plastično harmoniko, igračo pravzaprav, in ob gledanju koncertov Slavka Avsenika po televiziji se je na njej od silnega navdušenja strgal meh. Mislim, da so tudi starši videli iskre v mojih očeh in kmalu so mi kupili pravo diatonično harmoniko,« se glasbenih začetkov v smehu spominja Žiga. Priznal je, da je pred nekaj leti začel pisati prve tekste, vendar je besede le prelil na papir in jih zavrgel. »Danes mi je za to malce žal, mogoče pa bi se našlo še kaj zanimivega,« ugotavlja Žiga, ki je pred tremi leti napisal besedilo za pesem Prijatelji, ki je njegova prva uradna pesem. »Takrat sem zbolel za hujšo obliko bakterije v trebuhu in sem bil zelo na tleh. Prijatelji so bili tisti, ki so mi dajali energijo, obenem pa sem jih tudi pogrešal. Pesem je bila eno leto skrita v moji sobi, nekega dne pa sem na koncertu na trgu v Kranju stopil do zelo dobrega slovenskega kitarista Nejca Ušlakarja in mu dejal, da bi rad posnel svojo avtorsko pesem. Prav on je bil razlog, da sem se opogumil, nato pa me je usmerjal,« je hvaležen mladi skakalec.

Da glasbo tako kot smučarske skoke ljubi z vsem svojim srcem, so njegovi najbližji vedeli že dolgo, saj je meh raztegoval na šolskih in lokalnih prireditvah, udeleževal se je tekmovanj. »Vsi me zelo podpirajo, in to je najbolj pomembno. Vesel sem, ko vidim nasmejane obraze ob glasbi, ki prihaja iz mojega srca,« nam pove Žiga. Ob tem še razkrije, kako mu uspeva krmariti med tema dvema izjemno različnima, a hkrati zanimivima svetovoma. »Smučarski skoki so prioriteta, glasba pa ne posega v urnik priprav in vsega, kar pride zraven. Snemanja vedno potekajo po koncu sezone, ko nimamo treningov ali tekmovanj. Če pa so v poletnem času kakšni prosti dnevi, pa tudi izkoristim čas za glasbo,« nam razloži Žiga in doda, da navdih za svoja besedila oziroma glasbo črpa iz vsakdanjih dogodkov in situacij. »Navdih najpogosteje dobim zvečer, ko se vse skupaj umiri, prav tako ideje dobim na daljših vožnjah,« nam razkrije. Pa ima glasbenega vzornika ali nemara celo več njih? »Moj veliki glasbeni vzornik je Elvis Presley. Če bi imel možnost, da bi čas zavrtel nazaj, bi šel zagotovo na njegov koncert. V Sloveniji pa je to Jan Plestenjak. Oče je igral citre, kitaro in bendžo. Z mamo sta me vedno zelo podpirala na izbranih področjih, zato sta tudi onadva tisti osebi, zaradi katerih se še danes ukvarjam z glasbo,« jima je hvaležen.

Žiga je pred kratkim izdal svojo novo pesem, tretjo pravzaprav, ki nosi naslov Would you go with me. Ta nas popelje v poletne dni, čas brezskrbnosti in novih avantur. Izpovedno romantična pesem predstavlja zgodbo o dekletu, s katero sta preživela lepe trenutke, a so ti ostali le v spominih. »Pesem je skoraj v celoti nastala med prvo karanteno konec marca lani. Takrat je bila tudi naša sezona predčasno prekinjena in sem doma preigraval inštrumente ter ustvarjal glasbo. Končna oblika teksta pa je nastala konec julija,« pravi Žiga in doda, da so trenutno njegove misli usmerjene le v skoke in skakalnice, a si želi, da bi nekoč stopil na oder in izpeljal svoj prvi pravi koncert ter izdal album.