Mladoporočenca se ne bosta borila za daljinec

LJUBLJANA – Življenje piše lepe zgodbe, šport pa združuje. To velja tudi za Jožeta Zidarja, cenjenega športnega novinarja, in njegovo srčno izbranko Ritah Aliguma, ki prihaja iz Ugande. Po novem bosta mladoporočenca živela na Dolenjskem, v Velikih Laščah si bosta ustvarila dom. »Najino prebivališče je v Velikih Laščah, bova pa šla z veseljem v Kampalo v Ugando, kjer je večna pomlad (temperature so med 16 in 27 stopinjami Celzija). Žena Ritah ima tam zelo dobro delujočo firmo za organizacijo dogodkov in dobrodelno ustanovo Rismiles, s katero pomaga najrevnejšim v slumih. Je tudi prva ženska podpredsednica športnih novinarjev v Ugandi in kandidira za predsednico,« nam je zaupal 50-letni Jože o smelih načrtih z 32-letno Ritah Aliguma. Oba imata pomembno funkcijo v svetovnem športnem novinarstvu. Ritah je visokopozicionirana športna novinarka iz Ugande, Jože pa predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa uspešno dela na Slovenski tiskovni agenciji. Je tudi prvi član izvršnega odbora Mednarodnega združenja športnih novinarjev (AIPS) iz Slovenije doslej, Ritah pa je članica IO afriškega združenja športnih novinarjev. Oba se udeležujeta mednarodnih kongresov športnih novinarjev. Tako je bilo tudi pred dvema letoma v Dohi, kjer sta se danes zakonca osebno spoznala. Znanstvo sta gojila od srečanja na družabnem omrežju facebook, prvič pa sta se videla prav v Dohi.

Od Dohe do Bruslja

»Njegov nasmeh je poskrbel za mojo pozornost,« priznava zdaj gospa Zidar. »Naslednje jutro sva v avtobusu govorila o splošnih stvareh: o najinih deželah in športnih zvezah,« se spominja Ritah, poudari pa, da sta si z Jožetom izmenjala kontakte, v Dohi pa se je začelo njuno prijateljstvo. Vnovič sta se srečala maja letos v Bruslju, kjer jo je Jože povabil na večerjo. Ni oklevala, vabilo je z veseljem sprejela. Veliko sta se pogovarjala, Ritah pa prizna, da se je zaljubila. »Občudoval sem jo, odkar sem jo prvič srečal v Dohi. Od takrat sem razmišljal in sanjal le o njej,« razkriva Jože, ki je imel malce treme, saj ni vedel, kako bo Ritah reagirala, ko ji bo razkril čustva. Da skočita v zakonski stan, sta se odločila v Bruslju. Preprosto – bila sta si usojena. Za take je prav, da se poročijo.


Jože je pred tem obiskal tasta. Naši ugandski kolegi so vedeli zapisati, da je slovenski zet naredil dober vtis, s sabo pa je prinesel precej daril za tasta, njene mame ni spoznal, saj je umrla pred sedmimi leti. Je pa nevestin oče spoznal, da je Jože mož z resnimi nameni, da se z Ritah vzameta. »Družina je novico o moji poroki zelo lepo sprejela, pričakali so jo ob koncu septembra, ko sva se vrnila, vsi moji ožji sorodniki, najbolj pa je bila vesela mama (oče mi je umrl že v mladosti, pred leti pa je Ritah izgubila mamo, tako da je bila tudi to ena izmed najinih, žal žalostnih, skupnih točk). Sva pa se na začetku najine skupne poti med drugim šalila, da se ne bova borila za daljinec, ker oba gledava nogomet in šport ter poročila, potem pa šele kaj drugega,« Jože pove o odzivih družine in prvih dneh skupnega življenja pod slovensko streho.

Anglikanski duhovnik

Kot poročajo ugandski mediji, je bila poroka v uglednem letovišču ob bregu Viktorijinega jezera. »Poroka je bila 19. septembra v Kampali ob bregu Viktorijinega jezera, 100 gostov je bilo zbranih, kar je za tamkajšnje razmere malo, zlasti glede na to, da je Ritah znana javna osebnost v Ugandi. Načrtovala sva cerkveno poroko v Sloveniji, pa je bila tudi v Kampali, poročil naju je pastor Anglikanske cerkve, ki je bil med šestimi ključnimi graditelji nacionalnega nogometnega stadiona, je napisano na plošči ob objektu. Tako da je cerkvena poroka veljavna tudi pri nas in bo v Sloveniji le še neke vrste družabno srečanje. Bil sem sam iz Slovenije, ravno zaradi načrtovanega obreda še doma, in zaradi dokaj hitre spremembe načrta ni mogel nihče v Ugando,« pojasni Jože, kako je potekal obred v Afriki. »Eno je bil že v Ugandi, kjer sem bil ves september, drugo pa oktobra v Sloveniji, pa še kaj bova našla, zagotovo,« Jože o tem, kako je potekalo poročno potovanje. »Več kot splača se počakati na pravo ženo (ali moža) in dati srcu prosto pot brez omejitev,« pa Jože o tem, da ima njuna zgodba posebno sporočilo.