Na Šmarno goro tudi v vročini
Za enega najuspešnejših slovenskih glasbenikov in avtorjev mlajše generacije Nina Ošlaka je brez vsakega dvoma moč reči, da je človek poletja. To je njegov najljubši letni čas, in medtem ko se večina drugih, ki so prej komaj čakali te mesece, pritožuje nad vročino, se Nino ne. Tudi njemu je vroče in tudi sam se kdaj poti, a ga to ne moti pretirano niti mu ni treba stiskati zob zaradi trpljenja. »Obožujem dolge, tople dni. Zime res ne maram. Tudi zato uživam v poletju, ker lahko ves čas telovadim in se ukvarjam s športi na prostem. Samo v zimskem času hodim v fitnes, ki mi res ni najbolj všeč. A saj veste, treba je skrbeti za kondicijo tudi v zimskih mesecih. Vendar se grem, če se le da, raje rekreirat ven,« pravi.
V Ljubljani je rekreacija na prostem malce bolj zapletena kot na vasi, kljub betonu pa obstajajo številni kotički, ki so kot nalašč za zaprisežene rekreativce. Nino rad hodi na Šmarno goro, čeprav ga rahlo moti, da je tam toliko ljudi. »Ker gre za zelo priljubljeno ljubljansko pohodno in rekreativno relacijo, je seveda pričakovano tudi število ljudi. Gneči se izognem tako, da si izberem ure, ko je mir, in se jih poskušam držati. Zato grem v večernih urah, pogosto tako, da ujamem sončni zahod. Veliko pohodnikov je takrat že doma ali na poti domov in je užitek priti na vrh ter si odpočiti. Med vikendi me tam zagotovo ne boste našli. Takrat grem raje na Grmado. Je čisto zraven in, zanimivo, običajno precej manj obljudena,« pove. Ga je kdaj strah hoditi po temi? »Ne. Poznam pot in tudi opremo imam s seboj,« pravi.
Nino že od konca pomladi vsaj trikrat na teden zagrize v hrib do vrha in to počne vse poletje. S tem in še katero obliko redne rekreacije si je izklesal telo in s telesno težo nima preglavic, prav tako je v odlični kondiciji. Pri pohodih na Šmarno goro se drži
