SLOVENCI NA POTI
Natalijo Kolšek je ugriznila med spanjem
Natalija Kolšek hrepeni po daljni tujini, a jo pri načrtovanju počitnic vedno premaga strah pred letenjem, letela bi le v letalu z odprtimi okni.
Odpri galerijo
Estradnikom se v življenju veliko dogaja, večina se jih zato vsaj na počitnicah rada umakne nekam, kjer si napolnijo baterije in se v miru spočijejo. A pri Nataliji Kolšek so stvari drugačne tudi na počitnicah. Za dopuste njene družine bi namreč lahko rekli, da jim ni para. »In to ne glede na to, kako jih obrneš. Vedno se zgodi kaj takega, da bi težko rekli, da gre za običajne stvari. Ampak res je tudi, da nikoli ni dolgčas!« pravi.
In po navadi se začne že takoj.
»Počitnice vsako leto snujemo nekje drugje, tudi v tujini. A na koncu vedno pristanemo nekje na Jadranu,« pravi Natalija. Dopusti Kolškovih so kratki, »ampak sladki! Počitnice preživljamo po delih, po šest ali sedem dni skupaj. A zato nekajkrat. Prihajamo in odhajamo. Takšni krajši dopusti, ki jih je več, so nam všeč, čeprav je vsakokrat treba pakirati, se voziti …«
Nataliji je všeč tudi načrtovanje dopusta s pomočjo katalogov in interneta. Največkrat se navduši nad katero destinacijo v tujini. »Potem pa kaj kmalu ugotovim, da mi niti tokrat ne bo uspelo premagati strahu pred letenjem, ki mi že od nekdaj povzroča težave. Kaže, da se bo res treba pozanimati, ali obstaja letalo, na katerem se da sedeti pri odprtem oknu,« se pošali o svoji potovalni težavi. Včasih pa se v izbiro destinacije vmešajo še neverjetna naključja.
Pred dvema letoma so se odločili, da ne gredo na otok Pašman, ampak da se podajo nekam drugam. Rečeno že, ne pa tudi storjeno. Kot bi kdo vedel za njihove misli in se vmešal, je prišlo vabilo za glasbeni nastop na Pašmanski noči. »In na koncu smo šli na Pašman, saj sem vabilo za prepevanje sprejela.«
Sicer pa so krajem v tistem koncu Jadrana zvesti, počitniška pot jih namreč najpogosteje popelje prav tja. Pred nekaj leti so si tudi zaradi tega omislili kamp prikolico, a so hitro ugotovili, da jim javna stranišča in kopalnice ne diše pa tudi prostora je zanje premalo. »Potem me je za piko na i v zadnjo plat med spanjem ugriznila kobilica! Človek skoraj verjeti ne more! Od takrat vedno preverim situacijo, preden se podam med rjuhe.«
Zanimivo je, da Natalijo veliko manj kot kakšna predrzna kobilica moti kovček z ličili. »Ko sem bila mlajša, sem ga vedno imela s seboj tudi na počitnicah in sem se najmanj zvečer vedno naličila. Zdaj, ko bi lahko prekrila že katero sled časa, pa ga pustim doma! A kdo bi razumel nas, ženske. Všeč mi je, da lahko koža na dopustu diha.«
Natalija je odvisnica od sonca. »Vzeti se moram v roke in se prepričevati, da se ob najhujših urah umaknem s sonca. Mislim, da bi zlahka preživela v puščavi – če bi bil zraven bazen. Morda je razlog, da sem po horoskopu riba in obožujem vodo.« Na vodi, naj bo morska, jezerna ali rečna, najraje leži na gladini in z ušesi pod njo posluša najlepšo melodijo.
»Nekoč sem na morju povzročila pravi preplah, saj so kopalci mislili, da se mi je kaj zgodilo, tako dobro sem namreč plavala tako imenovanega mrtvaka. Obožujem tudi ležanje na soncu na skalah, trdota me prav nič ne moti.« Tako bo uživala tudi na letošnjih počitnicah, kjer koli že bodo. »Dopust je pravzaprav za to, da človek uživa po svoje in tako, kot mu je všeč. Da se spočije, napolni baterije in se ima lepo. To je tudi najvažnejše.«
In po navadi se začne že takoj.
»Počitnice vsako leto snujemo nekje drugje, tudi v tujini. A na koncu vedno pristanemo nekje na Jadranu,« pravi Natalija. Dopusti Kolškovih so kratki, »ampak sladki! Počitnice preživljamo po delih, po šest ali sedem dni skupaj. A zato nekajkrat. Prihajamo in odhajamo. Takšni krajši dopusti, ki jih je več, so nam všeč, čeprav je vsakokrat treba pakirati, se voziti …«
Mislim, da bi zlahka preživela v puščavi – če bi bil zraven bazen.
Nataliji je všeč tudi načrtovanje dopusta s pomočjo katalogov in interneta. Največkrat se navduši nad katero destinacijo v tujini. »Potem pa kaj kmalu ugotovim, da mi niti tokrat ne bo uspelo premagati strahu pred letenjem, ki mi že od nekdaj povzroča težave. Kaže, da se bo res treba pozanimati, ali obstaja letalo, na katerem se da sedeti pri odprtem oknu,« se pošali o svoji potovalni težavi. Včasih pa se v izbiro destinacije vmešajo še neverjetna naključja.
Pred dvema letoma so se odločili, da ne gredo na otok Pašman, ampak da se podajo nekam drugam. Rečeno že, ne pa tudi storjeno. Kot bi kdo vedel za njihove misli in se vmešal, je prišlo vabilo za glasbeni nastop na Pašmanski noči. »In na koncu smo šli na Pašman, saj sem vabilo za prepevanje sprejela.«
Sicer pa so krajem v tistem koncu Jadrana zvesti, počitniška pot jih namreč najpogosteje popelje prav tja. Pred nekaj leti so si tudi zaradi tega omislili kamp prikolico, a so hitro ugotovili, da jim javna stranišča in kopalnice ne diše pa tudi prostora je zanje premalo. »Potem me je za piko na i v zadnjo plat med spanjem ugriznila kobilica! Človek skoraj verjeti ne more! Od takrat vedno preverim situacijo, preden se podam med rjuhe.«
Zanimivo je, da Natalijo veliko manj kot kakšna predrzna kobilica moti kovček z ličili. »Ko sem bila mlajša, sem ga vedno imela s seboj tudi na počitnicah in sem se najmanj zvečer vedno naličila. Zdaj, ko bi lahko prekrila že katero sled časa, pa ga pustim doma! A kdo bi razumel nas, ženske. Všeč mi je, da lahko koža na dopustu diha.«
Natalija je odvisnica od sonca. »Vzeti se moram v roke in se prepričevati, da se ob najhujših urah umaknem s sonca. Mislim, da bi zlahka preživela v puščavi – če bi bil zraven bazen. Morda je razlog, da sem po horoskopu riba in obožujem vodo.« Na vodi, naj bo morska, jezerna ali rečna, najraje leži na gladini in z ušesi pod njo posluša najlepšo melodijo.
»Nekoč sem na morju povzročila pravi preplah, saj so kopalci mislili, da se mi je kaj zgodilo, tako dobro sem namreč plavala tako imenovanega mrtvaka. Obožujem tudi ležanje na soncu na skalah, trdota me prav nič ne moti.« Tako bo uživala tudi na letošnjih počitnicah, kjer koli že bodo. »Dopust je pravzaprav za to, da človek uživa po svoje in tako, kot mu je všeč. Da se spočije, napolni baterije in se ima lepo. To je tudi najvažnejše.«