Ne more se sprijazniti z očetovo smrtjo

Tanja Kocman je med potepanjem po Irski na družabnih omrežjih spet objavila ganljiv zapis o bolečini, ki jo spremlja vse od očetove smrti. »Pogrešam te. Na katerem koli kosu zemlje stojim. Katero koli mejo prečkam. Komur koli sežem v roko. Moj prvi instinkt je, da bi ti rada to povedala, ko pridem domov. A ... tebe ni tam. Ne več. Vsaj ne več tako, da me ne bi bolelo. Zato te jemljem s sabo. Na vsa potovanja, v vse trenutke, ki so vredni. Jemljem te s sabo v tem mojem srcu, ki skeli od bolečine vsakič, ko se zave, da te ne bom več objela, prijela za roko ali s tabo sedela na kavču. Povsod si, a istočasno nikjer. Nikjer tako, kot ko si bil. In to ... to je nekaj, česar ne bom nikoli zares sprejela,« je Tanja izlila svojo bolečino.


Pravi, da bi lagala sebi in drugim, da je dobro, ker v resnici nikoli več ne bo. »In zrla bom v najslabše in najboljše dele sveta. S pogumom in skromnostjo. Kot si me naučil. Z vednostjo, da nikoli več ne bo zares dobro, a z gotovostjo, da bi si ti zame želel drugače. Zrla bom v življenje v vsej gloriji, ki jo ponuja. Veliko dni samo z upanjem, a nekaj je bilo zelo srečnih trenutkov, pa tudi z vednostjo, da vanj z mano zreš tudi ti,« je še zapisala radijka, ki je brez očeta ostala pred štirimi meseci.