KMETIJA
Ne morem biti evforična, če so ljudje slabe volje!
Voditeljica letošnje Kmetije Natalija Bratkovič o negativnih kritikah in novi sezoni. S solzami v očeh je tudi razkrila, od koga se je morala lani posloviti.
Odpri galerijo
Kaj lahko pričakujemo od letošnje kmetije?
Prva Kmetija mi je dala vpogled v to, kako nastaja takšen šov. Saj si misliš, kako nastaja, ampak ko si del tega, je čisto drugače. To je kup informacij, in kamor koli sem prišla, sem samo pila znanje. To znanje bom letos s pridom izkoristila. Letošnja kmetija bo moderna v vseh pogledih. Ne samo za kmete, ki se bodo vselili v sodobno opremljeno kmetijo, ampak tudi zame, saj smo posodobili mojo podobo. Tudi mi gremo v moderno Natalijo.
Znano je, da se ukvarjate z borilnimi veščinami. Mislite, da vam bo to znanje prišlo prav tudi na Kmetiji?
Ne, kikbokserji imamo pravilo. To je zgolj za v telovadnico. Verjamem v pravilo, da odkritost in pogovor lahko rešita tri četrtine vseh problemov.
Kakšen bo vaš pristop do tekmovalcev? Kako jih boste krotili?
Lani sem izpadla precej stroga in tisti, ki me poznajo, so me začudeno spraševali, kje sta bila moj nasmeh in moja sproščenost. Vse skupaj je bila moja reakcija na dogajanje na Kmetiji. Če pridem na posestvo, kjer gre vse narobe in so ljudje sprti, ne morem biti nasmejana in se delati, kot da nič ni. Če vidim, da so ljudje slabe volje ali žalostni, ne morem biti evforična, ampak mi moj notranji občutek pravi, da jim moram pomagati.
Kako to spremljajo domači?
Domači me podpirajo, vendar so hkrati moji največji kritiki. Že odkar delam v medijih in se pojavljam na televiziji in radiu, mi vedno iskreno povedo, kaj je bilo v redu in kaj ne. Sploh mama, ona vse oddaje pogleda in preveri, kako je bilo. Pa tudi brat in nečakinji me spremljajo. Sploh punci sta navdušeni, ko me vidita v kakšni lepi oblekici. Sicer je težko, ko se v medijih pojavijo kakšne govorice ali negativne kritike, vendar si vedno stojimo ob strani.
Kako se počutite ob negativnih komentarjih?
Razumem, da je resničnosti šov ali kakršna koli oddaja zvečer sprostitev za gledalce. Tudi jaz se usedem pred televizijo, dam vse štiri od sebe in pogledam kakšno stvar za sprostitev in ne razmišljam o ničemer. Želim pa si, da bi ljudje malo bolj poglobljeno spremljali oddaje. Da bi malo manj obsojali in se poskusili postaviti v kožo človeka, ki ga opazujejo. Prav v Kmetiji se ljudje znajdejo v takšnih situacijah, ki lahko sprožijo različne reakcije. Predstavljajte si, da ste odrezani od sveta in ne morete dobiti tistega, kar si želite, ali pa ste slabe volje, ker ne veste, kaj se dogaja z vašimi bližnjimi.
Kakšen je vaš odnos do narave?
Babica in dedek sta imela kmetijo, tako da mi kmečka opravila niso čisto tuja. Drugače sem mestno dekle. Pred približno pol leta pa sem se preselila k fantu v Gornjo Radgono, tako da sem zdaj na vasi.
Imate hišnega ljubljenčka?
Imela sem kužka. Oprostite, kar malo težko je govoriti o tem. Imela sem posvojenega velikega angleškega hrta. Moj Tirion je umrl lani. Ko smo oktobra zaključevali Kmetijo, smo se poslovili od njega. Bil je odslužen tekač, posvojila sem ga z Irske. Bil je pravi cuker, moja senca. Ko sem ga dobila, je bil zelo bojazljiv, saj so ga prej imeli zgolj za tekme. Vse, kar je poznal, je bil trening, tepež, hrana, tepež. Naučila sem ga hoditi po stopnicah, se igrati z žogico in kako spet zaupati ljudem. Zdaj ga imam doma, saj sem ga dala upepeliti. Verjamem, da je z menoj in me varuje.
Prva Kmetija mi je dala vpogled v to, kako nastaja takšen šov. Saj si misliš, kako nastaja, ampak ko si del tega, je čisto drugače. To je kup informacij, in kamor koli sem prišla, sem samo pila znanje. To znanje bom letos s pridom izkoristila. Letošnja kmetija bo moderna v vseh pogledih. Ne samo za kmete, ki se bodo vselili v sodobno opremljeno kmetijo, ampak tudi zame, saj smo posodobili mojo podobo. Tudi mi gremo v moderno Natalijo.
Znano je, da se ukvarjate z borilnimi veščinami. Mislite, da vam bo to znanje prišlo prav tudi na Kmetiji?
Ne, kikbokserji imamo pravilo. To je zgolj za v telovadnico. Verjamem v pravilo, da odkritost in pogovor lahko rešita tri četrtine vseh problemov.
Odkritost in pogovor lahko rešita tri četrtine vseh problemov.
Kakšen bo vaš pristop do tekmovalcev? Kako jih boste krotili?
Lani sem izpadla precej stroga in tisti, ki me poznajo, so me začudeno spraševali, kje sta bila moj nasmeh in moja sproščenost. Vse skupaj je bila moja reakcija na dogajanje na Kmetiji. Če pridem na posestvo, kjer gre vse narobe in so ljudje sprti, ne morem biti nasmejana in se delati, kot da nič ni. Če vidim, da so ljudje slabe volje ali žalostni, ne morem biti evforična, ampak mi moj notranji občutek pravi, da jim moram pomagati.
Kako to spremljajo domači?
Domači me podpirajo, vendar so hkrati moji največji kritiki. Že odkar delam v medijih in se pojavljam na televiziji in radiu, mi vedno iskreno povedo, kaj je bilo v redu in kaj ne. Sploh mama, ona vse oddaje pogleda in preveri, kako je bilo. Pa tudi brat in nečakinji me spremljajo. Sploh punci sta navdušeni, ko me vidita v kakšni lepi oblekici. Sicer je težko, ko se v medijih pojavijo kakšne govorice ali negativne kritike, vendar si vedno stojimo ob strani.
Kako se počutite ob negativnih komentarjih?
Razumem, da je resničnosti šov ali kakršna koli oddaja zvečer sprostitev za gledalce. Tudi jaz se usedem pred televizijo, dam vse štiri od sebe in pogledam kakšno stvar za sprostitev in ne razmišljam o ničemer. Želim pa si, da bi ljudje malo bolj poglobljeno spremljali oddaje. Da bi malo manj obsojali in se poskusili postaviti v kožo človeka, ki ga opazujejo. Prav v Kmetiji se ljudje znajdejo v takšnih situacijah, ki lahko sprožijo različne reakcije. Predstavljajte si, da ste odrezani od sveta in ne morete dobiti tistega, kar si želite, ali pa ste slabe volje, ker ne veste, kaj se dogaja z vašimi bližnjimi.
Kakšen je vaš odnos do narave?
Babica in dedek sta imela kmetijo, tako da mi kmečka opravila niso čisto tuja. Drugače sem mestno dekle. Pred približno pol leta pa sem se preselila k fantu v Gornjo Radgono, tako da sem zdaj na vasi.
Imate hišnega ljubljenčka?
Imela sem kužka. Oprostite, kar malo težko je govoriti o tem. Imela sem posvojenega velikega angleškega hrta. Moj Tirion je umrl lani. Ko smo oktobra zaključevali Kmetijo, smo se poslovili od njega. Bil je odslužen tekač, posvojila sem ga z Irske. Bil je pravi cuker, moja senca. Ko sem ga dobila, je bil zelo bojazljiv, saj so ga prej imeli zgolj za tekme. Vse, kar je poznal, je bil trening, tepež, hrana, tepež. Naučila sem ga hoditi po stopnicah, se igrati z žogico in kako spet zaupati ljudem. Zdaj ga imam doma, saj sem ga dala upepeliti. Verjamem, da je z menoj in me varuje.