JELKA VERK
Ne želim, da na dekleta gledajo kot na kos mesa
Lastnica licence Miss Slovenija Jelka Verk med pandemijo ni izbirala misic, vendar ni sedela križem rok. Predsednik Pahor je njeno dobrodelnost nagradil z jabolkom navdiha.
Odpri galerijo
Pri organizaciji tekmovanj Jelki Verk zelo pomaga, da je bila pred leti tudi sama tekmovalka. Foto: Osebni arhiv
Projekt Miss Slovenije že dolgo ni več zgolj lepotno tekmovanje; dekleta se nanj prijavljajo, da bi se lahko udeležila različnih brezplačnih tečajev in šolanja, širila ljubezen do svojega kraja in domovine, okrepila samozavest ali našla sanjsko službo.
Zasluge, da je tako, gredo lastnici licence Jelki Verk, ki je že na začetku z radikalno odločitvijo, da lepoticam ne bo več treba paradirati pred množico v kopalkah, postavila tekmovanju popolnoma nove temelje ter vzbudila odobravanje in sprožila val posnemanja tudi onkraj meja naše dežele.
Je virus zelo prizadel projekt Miss Slovenije?
Načrtovali smo vključitev novih poslovnih partnerjev, s katerimi bi naša zgodba postala še močnejša in glasnejša, a je večina zaradi razmer negotova, saj ne vedo, kaj pričakovati od prihajajočih mesecev. Zelo si želimo, da bi projekt Miss Slovenije dobil podporo države, saj bi nam to omogočilo, da ga postavimo na višjo raven. Glede finalne prireditve pa epidemija na nas ni tako zelo vplivala. Svetovni izbor se je tako in tako zamaknil v naslednje leto. Če bi imeli finale danes, bi nastale težave zaradi števila obiskovalcev. Načrtujemo ga marca, in sicer v Hrastniku, ko bo, upamo, epidemija že za nami.
Kako epidemijo doživljate vi osebno?
V njej vidim veliko novih možnosti in priložnosti. Nikomur ni luštno. Pa vendar: ostanimo pozitivni in premislimo, kaj se iz tega lahko naučimo. Razmišljajmo, kaj lahko, in ne, česa ne moremo.
Pred kratkim vam je predsednik RS Borut Pahor podelil jabolko navdiha za projekt Maske za vse.
Nenehno razmišljam o tem, kako delati premike naprej. Tako sva z dr. Juretom Knezom iz podjetja Dewesoft razvila blagovno znamko More Than Beauty, s katero se trudimo na področju tekstilne industrije. Ker smo se marca tudi v Sloveniji srečali z velikim pomanjkanjem zaščitnih mask, hkrati pa so dosegale astronomske cene, smo se odločili, da zadevo vzamemo v svoje roke. Izhajali smo iz ideje, da lahko vsak, ki ima doma šivalni stroj, postane pomemben člen verige za brezplačno oskrbo z maskami tudi svojih prijateljev in sosedov. Z Juretovo pomočjo smo kupili, razrezali in odposlali za 250.000 pralnih mask materiala, vsak paket pa je vseboval tudi kroj in navodila za izdelavo. Že samo prvi večer akcije smo prejeli več kot 800 naročil, kar je preseglo vsa naša pričakovanja in smo z ekipo prostovoljcev naslednjih nekaj tednov od jutra do večera pakirali in odpošiljali pakete. To je bilo resnično noro obdobje, ki pa je znova dokazalo, da Slovenci, če želimo, znamo stopiti skupaj in premikati meje. Jabolko navdiha je priznanje vsem, ki so aktivno sodelovali in za skupni cilj brezpogojno darovali svoj čas in trud.
Danes vas poznamo kot mamo slovenskih misic, pri čemer vas povezujemo predvsem z izborom Miss Slovenije. Pa vendar ste se v svetu lepotnih izborov gibali že veliko prej. Z bivšim možem Igorjem Šajnom sta bila lastnika licence Miss Hawaiian Tropic. Kje in kdaj se je pravzaprav začela vaša zgodba z lepotnimi izbori?
Prvič sem se z lepotnimi izbori srečala leta 1999, ko sem se sama prijavila na Miss Hawaian Tropic, takratni lastnik licence je bil Igor Prelog. Prijavila sem se, ker sem si želela videti Ameriko in si širiti obzorja. O tem sem sanjala že kot otrok, vendar so v okolju, iz katerega prihajam, takšne sanje prej veljale za znanstveno fantastiko kot pa za nekaj realno izvedljivega. Takšno je bilo moje prvo srečanje z lepotnimi izbori, dve leti pozneje pa sem že začela aktivno sodelovati pri njihovi organizaciji. Danes mi zelo pomaga, da sem bila nekoč tudi sama ena izmed kandidatk, saj se lažje poistovetim z varovankami in jim stojim ob strani.
Pred leti, ko so bili lepotni izbori na vrhuncu in jih je bilo res ogromno, se je govorilo, da v ozadju nekaterih celo novačijo dekleta za spremljevalke, tako imenovani escort.
Izborov je bilo v nekem obdobju resnično ogromno, a organizatorji niso imeli vsi enako znanja in izkušenj z organizacijo in vodenjem. Imeli so tudi zelo različne interese in so s svojim načinom dela vrgli slabo luč na vse. Mislim pa, da so bili škandali z novačenjem za escort bolj povezani z manekenstvom kot z lepotnimi izbori.
Lepotni izbori so se v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenili. Ob ogledu filma Neodvisne!, ki je premiero doživel letos poleti, sem bila šokirana ob prizoru, v katerem so morale kandidatke za miss sveta pred žirijo, ki so jo sestavljali predvsem moški, nekaj sekund stati obrnjene s hrbtom, da so si jih žiranti lahko ogledali od zadaj. Dandanes se dekleta verjetno ne bi več pustila ocenjevati na ta način?
Odkar sodelujem z Miss sveta, česa takšnega zagotovo ni bilo. Verjamem pa, da je bilo pred več desetletji to povsem mogoče, saj je bil tudi odnos do žensk in njihovih pravic drugačen. Včasih je bil za miss pomemben zgolj videz, danes pa mora kandidatka imeti še veliko drugih odlik. V želji, da bi ohranila dostojanstvo deklet, sem pri našem projektu Miss Slovenije tudi sama sprejela nekaj za nekatere morda precej skrajnih odločitev in na finalni prireditvi črtala izhod v kopalkah, saj ne želim, da ljudje na dekleta gledajo kot na kos mesa. Dekleta v prvi vrsti predstavljajo svoje vizije, svoje vrednote in celostno podobo projekta, ki deluje pod geslom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo!, hkrati pa štejejo vse tiste odlike, ki so tudi sicer v življenju pomembne za doseganje uspeha. Govorim o simpatičnosti, izžarevanju življenjske energije, pozitivni naravnanosti, želji po učenju, osebni zgodbi in še bi lahko naštevala.
Kako to, da se slovenske misice nikoli ne uvrstijo med prve tri? Česa nam manjka?
Na svetovnih izborih prevladujejo politični interesi. Malo verjetno je, da se bo država, kot je Slovenija, kdaj prebila med prve tri. Si pa tega vsekakor želim, saj bi bilo to priznanje mojemu delu in hkrati velika promocija naše lepe Slovenije. Mogoče nam kdaj vendarle uspe, da dobimo podporo države in da vsa Slovenija stopi skupaj, kot se počne v podporo našim vrhunskim športnikom.
Organizatorka si želi podpore države. Foto: Dejan Javornik
Zasluge, da je tako, gredo lastnici licence Jelki Verk, ki je že na začetku z radikalno odločitvijo, da lepoticam ne bo več treba paradirati pred množico v kopalkah, postavila tekmovanju popolnoma nove temelje ter vzbudila odobravanje in sprožila val posnemanja tudi onkraj meja naše dežele.
Je virus zelo prizadel projekt Miss Slovenije?
Načrtovali smo vključitev novih poslovnih partnerjev, s katerimi bi naša zgodba postala še močnejša in glasnejša, a je večina zaradi razmer negotova, saj ne vedo, kaj pričakovati od prihajajočih mesecev. Zelo si želimo, da bi projekt Miss Slovenije dobil podporo države, saj bi nam to omogočilo, da ga postavimo na višjo raven. Glede finalne prireditve pa epidemija na nas ni tako zelo vplivala. Svetovni izbor se je tako in tako zamaknil v naslednje leto. Če bi imeli finale danes, bi nastale težave zaradi števila obiskovalcev. Načrtujemo ga marca, in sicer v Hrastniku, ko bo, upamo, epidemija že za nami.
Kako epidemijo doživljate vi osebno?
V njej vidim veliko novih možnosti in priložnosti. Nikomur ni luštno. Pa vendar: ostanimo pozitivni in premislimo, kaj se iz tega lahko naučimo. Razmišljajmo, kaj lahko, in ne, česa ne moremo.
Pred kratkim vam je predsednik RS Borut Pahor podelil jabolko navdiha za projekt Maske za vse.
Nenehno razmišljam o tem, kako delati premike naprej. Tako sva z dr. Juretom Knezom iz podjetja Dewesoft razvila blagovno znamko More Than Beauty, s katero se trudimo na področju tekstilne industrije. Ker smo se marca tudi v Sloveniji srečali z velikim pomanjkanjem zaščitnih mask, hkrati pa so dosegale astronomske cene, smo se odločili, da zadevo vzamemo v svoje roke. Izhajali smo iz ideje, da lahko vsak, ki ima doma šivalni stroj, postane pomemben člen verige za brezplačno oskrbo z maskami tudi svojih prijateljev in sosedov. Z Juretovo pomočjo smo kupili, razrezali in odposlali za 250.000 pralnih mask materiala, vsak paket pa je vseboval tudi kroj in navodila za izdelavo. Že samo prvi večer akcije smo prejeli več kot 800 naročil, kar je preseglo vsa naša pričakovanja in smo z ekipo prostovoljcev naslednjih nekaj tednov od jutra do večera pakirali in odpošiljali pakete. To je bilo resnično noro obdobje, ki pa je znova dokazalo, da Slovenci, če želimo, znamo stopiti skupaj in premikati meje. Jabolko navdiha je priznanje vsem, ki so aktivno sodelovali in za skupni cilj brezpogojno darovali svoj čas in trud.
Danes vas poznamo kot mamo slovenskih misic, pri čemer vas povezujemo predvsem z izborom Miss Slovenije. Pa vendar ste se v svetu lepotnih izborov gibali že veliko prej. Z bivšim možem Igorjem Šajnom sta bila lastnika licence Miss Hawaiian Tropic. Kje in kdaj se je pravzaprav začela vaša zgodba z lepotnimi izbori?
Prvič sem se z lepotnimi izbori srečala leta 1999, ko sem se sama prijavila na Miss Hawaian Tropic, takratni lastnik licence je bil Igor Prelog. Prijavila sem se, ker sem si želela videti Ameriko in si širiti obzorja. O tem sem sanjala že kot otrok, vendar so v okolju, iz katerega prihajam, takšne sanje prej veljale za znanstveno fantastiko kot pa za nekaj realno izvedljivega. Takšno je bilo moje prvo srečanje z lepotnimi izbori, dve leti pozneje pa sem že začela aktivno sodelovati pri njihovi organizaciji. Danes mi zelo pomaga, da sem bila nekoč tudi sama ena izmed kandidatk, saj se lažje poistovetim z varovankami in jim stojim ob strani.
Finale Miss Slovenije 2020 načrtujejo marca prihodnje leto, in sicer v Hrastniku. Foto: Marko Feist
Pred leti, ko so bili lepotni izbori na vrhuncu in jih je bilo res ogromno, se je govorilo, da v ozadju nekaterih celo novačijo dekleta za spremljevalke, tako imenovani escort.
Izborov je bilo v nekem obdobju resnično ogromno, a organizatorji niso imeli vsi enako znanja in izkušenj z organizacijo in vodenjem. Imeli so tudi zelo različne interese in so s svojim načinom dela vrgli slabo luč na vse. Mislim pa, da so bili škandali z novačenjem za escort bolj povezani z manekenstvom kot z lepotnimi izbori.
Lepotni izbori so se v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenili. Ob ogledu filma Neodvisne!, ki je premiero doživel letos poleti, sem bila šokirana ob prizoru, v katerem so morale kandidatke za miss sveta pred žirijo, ki so jo sestavljali predvsem moški, nekaj sekund stati obrnjene s hrbtom, da so si jih žiranti lahko ogledali od zadaj. Dandanes se dekleta verjetno ne bi več pustila ocenjevati na ta način?
Odkar sodelujem z Miss sveta, česa takšnega zagotovo ni bilo. Verjamem pa, da je bilo pred več desetletji to povsem mogoče, saj je bil tudi odnos do žensk in njihovih pravic drugačen. Včasih je bil za miss pomemben zgolj videz, danes pa mora kandidatka imeti še veliko drugih odlik. V želji, da bi ohranila dostojanstvo deklet, sem pri našem projektu Miss Slovenije tudi sama sprejela nekaj za nekatere morda precej skrajnih odločitev in na finalni prireditvi črtala izhod v kopalkah, saj ne želim, da ljudje na dekleta gledajo kot na kos mesa. Dekleta v prvi vrsti predstavljajo svoje vizije, svoje vrednote in celostno podobo projekta, ki deluje pod geslom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo!, hkrati pa štejejo vse tiste odlike, ki so tudi sicer v življenju pomembne za doseganje uspeha. Govorim o simpatičnosti, izžarevanju življenjske energije, pozitivni naravnanosti, želji po učenju, osebni zgodbi in še bi lahko naštevala.
Malo verjetno je, da se bo država, kot je Slovenija, kdaj prebila med prvo trojico.
Kako to, da se slovenske misice nikoli ne uvrstijo med prve tri? Česa nam manjka?
Na svetovnih izborih prevladujejo politični interesi. Malo verjetno je, da se bo država, kot je Slovenija, kdaj prebila med prve tri. Si pa tega vsekakor želim, saj bi bilo to priznanje mojemu delu in hkrati velika promocija naše lepe Slovenije. Mogoče nam kdaj vendarle uspe, da dobimo podporo države in da vsa Slovenija stopi skupaj, kot se počne v podporo našim vrhunskim športnikom.
