Nika Kovač: Ne vem, če lahko preštejem, koliko igel sem si že zarila v telo
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je razkrila, kako je živeti s sladkorno boleznijo, s katero se spopada že večji del svojega življenja. »Vsaka bolezen ima dve plati. Najprej individualno. Bolečina. Ne vem, če lahko preštejem, koliko igel sem si zaradi sladkorne že zarila v telo. Strah pred novimi napravami. In samota, ki preži nekje na koncu vsake bolezni.
Pa tudi družbeno plat. Možnost najboljše zdravstvene oskrbe. Mreža kolektivne solidarnosti, katere temelj je javno zdravstvo. Mreža, ki mi omogoča življenje. Ker imam srečo, da sem rojena v Sloveniji, je popolnoma brezplačna.
Če družba skrbi za naše bolezni, so individualne stiske veliko manjše. Želim si, da tako pri nas ostane tudi v prihodnje. Zato sem za javno zdravstvo,« je zapisala na twitterju ter s tem opozorila, kako dobro je pri nas poskrbljeno za sladkorne bolnike, ki jim zdravstvena oskrba lajša muke, ki jih morajo pretrpeti zaradi svoje bolezni.
Kot so zapisali na NIJZ, oseba s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanjo predstavlja veliko breme ter vpliva na kakovost življenja osebe in vse družine. Oseba s sladkorno boleznijo tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob.
Kaj je sladkorna bolezen?
Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi.
Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 % vseh oseb s sladkorno boleznijo. Krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, pri tipu 2 sladkorne bolezni poraste zaradi sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Porast krvnega sladkorja se pojavi počasi, zato lahko dolga leta ostane neopažena. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo skozi usta, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje, kot npr. z inzulinom. Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa pride do naglejšega propada tistih celic trebušne slinavke, ki izločajo inzulin. Porast krvnega sladkorja je hitrejši, težave kmalu izrazite, kar osebo tudi privede do zdravnika. Zdravljenje se takoj začne z inzulinom in je potrebno celotno življenjsko obdobje.
(NIJZ)
