Nikoli ne gresta skregana spat

Tadeja smo lahko občudovali v seriji Reka ljubezni, a tisti, ki smo ga spoznali tudi v zasebnem življenju, lahko potrdimo, da je sila zabaven. Zato vsak pogovor z njim mine z nasmehom na obrazu. Tudi tokrat ni bilo drugače, čeprav prek telefona.

»Po pravici povedano sem se kar malo polenil,« v smehu navrže o času v karanteni. »Hiter tempo se je čez noč ustavil in me je kar presenetilo, kako hitro se lahko navadim na brezdelje, branje knjig, gledanje filmov in podobno. Sem pa končno napisal tekst za novo otroško glasbeno predstavo, ki bo premierno uprizorjena jeseni, montiram pa tudi svoj prvi film, kjer sem v vlogi producenta. In končno sem se spet malo posvetil mizarskemu hobiju.«

Izolacijo preživlja s srčno izbranko Viljo. »Glede na to, da se nama je pred 14 dnevi pridružila psička, seveda vstajamo zelo zgodaj in gremo na jutranji sprehod. Potem obvezna kavica, kakšna ura dela, še en daljši sprehod, kosilo in dan počasi mine. Ker pa se v skladu s situacijo najina psička zdaj šola doma, sta seveda tu še pasji trening in igra.«
Roku se ukrepi zaradi koronavirusa ne zdijo tako strogi, da jih ne bi mogel upoštevati. »Bom pa šel po koncu karantene z največjim veseljem s prijatelji v lokal na pivo, kjer se bomo objemali in sedeli blizu drug ob drugem,« se nasmeji. »Upam, da se bomo bolj začeli zavedati, kako pomembno je zdravje in koliko je vredna svoboda.«

Psička sliši na ime Dobby. »Z Viljo sva velika ljubitelja psov in tale kužek je bil že dolgo v načrtu. Vzela sva enega od mladičkov, ki so se skotili psički Viljinih staršev. Neverjetno je, koliko pozitivne energije in ljubezni ti lahko da en takle kosmatinček.« Ko ga vprašam, ali so to morda priprave na očetovsko vlogo, mi z nasmehom odgovori: »Ne, tega ne jemljem tako. Mislim, da je vzgoja kužka vseeno nekaj povsem drugega kot vzgoja otroka. Vsekakor pa se mi zdi super, da bo najin otrok rasel s kužkom in da bosta prijatelja že od mladih nog.«

Kako pa se pripravlja na očetovsko vlogo? »Težko rečem, da se posebno pripravljam, še šolo za starše so odpovedali,« se nasmehne. »Oba imava veliko izkušenj z otroki in dojenčki, tako da se novih izzivov, ki jih bo prinesel otročič, ne bojiva. Le veseliva se jih.« Že davno mi je povedal, da bo tudi pri porodu. »Trenutno velja prepoved prisotnosti očeta pri porodu. Če bodo do takrat ta ukrep sprostili, bom absolutno zraven, če ne, pa žal ne.«
 

Delal bo drugače kot Rok

Enkrat je že nastopil v vlogi očeta, in sicer kot Rok v seriji Reka ljubezni. »Glede na Rokove očetovske sposobnosti sem se naučil predvsem to, da moram vse delati popolnoma drugače kot on,« pove iskreno v smehu. »Mojemu liku je življenje narekoval scenarij. Scenarij pa je vedno pisan tako, da pripelje do zapletov in za gledalce zanimivega dogajanja. Tudi vedenje likov je takšno, da je zanimivo za gledanje. Tako moram na tej točki stopiti v bran svojemu filmskemu liku – saj ni bil sam kriv,« se nasmeji. Zdaj bo že več kot leto, odkar je padla zadnja klapa. »Igralčeva naloga je, da liku posodi svoj glas, telo, osebnost, da ta lik lahko oživi in pove svojo zgodbo. Seveda pa ga oblikuješ s svojim značajem, vedenjem, čustvi, in zato je vedno del tebe. Morda so vzporednice predvsem tukaj.«
Reka ljubezni mu je vsekakor prinesla širšo prepoznavnost.


»Zelo sem vesel, ker je ogromno ljudi, ki so me spoznali v vlogi Roka, začelo slediti tudi mojemu delu v gledališču. Še vedno me veliko ljudi pozdravi, prepozna, pokramlja, a redko kdo mi še reče Rok.«
 

Vilja ga razume

V pogovoru tudi zaupa, da bi veseljem znova zaigral v kakšni seriji. »Reka ljubezni je bila fantastična izkušnja in resnično sem vesel, da sem bil lahko del te zgodbe. Čeprav se nekateri moji kolegi zmrdujejo nad tovrstnimi žanri, mislim, da je taka produkcija zelo naporna. Ekipa je delala z velikim angažmajem, profesionalizmom in spoštovanjem. No, pa tudi drugače nekako nisem nagnjen k temu, da bi kakršno koli delo podcenjeval in nanj gledal zviška. Skratka, če bo še priložnost, jo bom gotovo zgrabil.«

Za številne igralce so na snemanju najtežji poljubi, a Tadej meni: »Verjetno je igralstvo edina služba na svetu, kjer se lahko brez slabe vesti poljubljaš z veliko dekleti in ti za to še plačajo.« Njegova Vilja prihaja iz gledališke družine, zato razume teater. »Zaveda se, da je igralstvo poklic in da v igralskem življenju ni nič čudnega. Res je morda malo specifičen, a predvsem je to, da sem lahko del njega, velika sreča in privilegij. Oba sva vesela, da je gledališče tako velik del najinih življenj.«


Že od daleč je videti, da imata zelo harmonično zvezo, zato ga povprašam po receptu. »Če bi obstajal recept, bi ga z veseljem delil. Rada se imava, spoštujeva in poslušava se. In ogromno se pogovarjava. Predvsem pa nikoli ne greva skregana spat. Ne vem, s pravim človekom so nekatere stvari pač preproste, kar pa ne pomeni, da se za zvezo ni treba truditi.« Glede na to, da sta zdaj ves čas skupaj, ga ob koncu podrezam še, kako prenaša njene nosečniške muhe. V smehu odgovori: »Mislim, da mora Vilja prenašati dosti več mojih muh kot pa jaz njenih!«