Nikoli si ne bi dovolil postati debel

Tako kot njegov oče, legendarni Daniel Popović, se je tudi vse bolj prodorni glasbenik Sebastian Popović zapisal glasbi. Dueta sicer še nista posnela, čeprav se o glasbi pogosto pogovarjata ter sodelujeta, in kljub temu da sta oče in sin, so med njima tudi razlike. Ena od njih je denimo fitnes. Če očeta tja zlepa ne spraviš, vse nadoknadi sin. Sebastian namreč na trenažerjih preživi precej prostega časa.


»Treniram že od 17. leta. Vmes sem nekajkrat pavziral, a potem nadaljeval. Zadnja leta se trudim trenirati vsaj petkrat na teden,« pravi. Glasbenik ne skriva, da si želi biti v odlični telesni pripravljenosti. »Vsega sem se naučil sam. Bržkone bi bilo s trenerjem lažje, ampak tudi tako ni bilo težko. Učil sem se prek youtuba, kjer sem spremljal programe. Drugače pa izvajam klasično rutino bodibilderjev. V ponedeljek delam vaje za prsi in tricepse, v torek hrbet in bicepse, v sredo ramena in roke in tako naokrog spet od začetka.«

O uspehih je težko govoriti, ker se s fitnesom ukvarja rekreativno. »Eno od vodil je vsekakor, da se nikoli ne bi zredil in postal debel. Zato sem priden in redno treniram in lahko rečem, da sem z rezultatom zadovoljen. Tekmujem seveda sam s sabo, ne zastavljam pa si nekih rekordov, ker menim, da mi ob samodisciplini in urniku tega niti ni treba,« poudari. Fitnes je sicer šport, ki mu je najdlje zvest. V odraščajočih letih je poskusil tako rekoč vse, nobeden pa ga ni zelo pritegnil. Niti karate in nogomet, ki sta mu bila najljubša. Prav zaradi navdušenja nad fitnesom pa je zanimivo, da ga nikoli ni mikalo postati trener ali inštruktor. Vsaj v čisto pravem pomenu besede ne.

»Pogosto pomagam prijateljem in jih kdaj tudi malce inštruiram ter treniram, če gredo z menoj v fitnes. Profesionalno ukvarjanje s tem me ni nikoli zanimalo,« še doda.