Nočna mora Rebeke Dremelj na sanjskem Zanzibarju: Skoraj bi naju zaprli

Če sledite Rebeki Dremelj, potem veste, da je uživala na sanjskem Zanzibarju. Pa ne sama. Družbo ji je delal dobro znani Štajerec, pevec in plesalec Sebastian. A ni šlo vse kot po maslu. Verjetno nobeden od njiju ne bo pozabil, kako se je končalo.

Zadnji dan so se lepo odpravili proti letališču. Tja so prispeli ob pol osmih zvečer, pripoveduje Rebeka, medtem ko naj bi poleteli ob 22.20. Čakali so na polet, a so jim ga prestavili. Sprva za 20 minut, potem še za nekaj deset minut, potem za nekaj ur, kar je dalo slutiti, da bodo težave. 

Nenehno spreminjanje

»In nihče nam ni nič povedal,« je potarnala Rebeka. Ni jima preostalo drugega, kot da »težita«. To je padlo na plodna tla, saj sta tako izvedela, da je letalo zaradi okvare obtičalo v Tanzaniji. To je bilo okoli polnoči. Obljubili so jima, da bodo uredili sobe, a so še naprej čakali. Poleg tega niso dobili niti podatkov o poletu, ki naj bi jih popeljal domov. »Tisti, ki pa so (podatki, op.p.), se spreminjajo vsakih deset minut,« jo je dopolnil Sebastian. Dodal je še, da je možno, da bosta na koncu, namesto da bi priletela v Ljubljano, končala na Dunaju, v Zagrebu ali Benetkah.

Skoraj bi ju zaprli

200 ljudi tako ob drugi uri ponoči ni vedelo, ne kaj ne kam. Niso jim pustili do prtljage, niso jim pustili z letališča, nikjer ni bilo niti agenta letalske družbe, pripovedujeta. Potem je pokrov odneslo Sebastianu (Rebeka je uporabilo bolj sočno besedo) in je zagrabil mikrofon, kakršne osebje na letališču uporablja za javljanje prek zvočnika, in nujno zahteval agenta. 

»200 ljudi mu je ploskalo,« je dejala Rebeka in dodala, da je bil glavna zvezda letališča, zaradi česar da so ju skoraj zaprli. Potem so končno dobili prevoz, a je sledil nov zaplet: »Hotel ni imel dovolj postelj.« Spet čakanje in šele ob petih zjutraj sta končno prišla v svojo sobo. 

Razkrila sta še, da je bila na mizi tudi možnost, da bivanje na Zanzibarju podaljšata za pet dni.

Razpad sistema

Sebastian je za dogajanje okrivil letalsko družbo, medtem ko je Rebeka ocenila, da so za vse krivi nesposobneži na Zanzibarju.

Sebastian in Rebeka sta se strinjala, da sta marsikje že bila, a da takšnega razpada sistema še nista videla. »Kaj takšnega v življenju pa res ne,« je dejala Rebeka, ki je kljub nočni mori, ki jo je doživljala, vse pospremila z nasmeškom na obrazu. Očitno je bila družba zares dobra.

A tu se njuna pustolovščina še ni končala. Naslednje javljanje je bilo iz postelje, žal ne domače, se pa jima je uspelo prebiti do Dubaja. Želodčke so jim napolnili, zjutraj pa naj bi sledil polet proti Dunaju. Ali je tokrat šlo brez težav, Rebeka in Sebastian še nista sporočila.