Novi podvig Zale Đurič
Mlada umetnica je izpolnila željo svojemu fantu. Po poeziji se je lotila še pisanja pravljic za otroke.
Odpri galerijo
To je Zalina druga knjiga, prej je izšla zbirka njene poezije z naslovom Zbrka poezije. FOTO: INSTAGRAM
Kmalu bodo minila štiri leta, odkar je starejša hči igralcev Tanje Ribič in Branka Đurića - Đura Zala izdala svoj prvenec − knjigo oziroma zbirko poezijo z naslovom Zbrka poezije.
Lani poleti se je med povsem običajnim druženjem s fantom in prijatelji odločila, da napiše pravljico, k temu pa jo je spodbudil oziroma jo izzval kar njen najdražji. Zala pravi, da je izziv sprejela takoj, ker je po srcu še vedno otrok in oseba, ki je leta niso ukanila, temveč je ona njih, poleg tega pa verjame v čarovnijo, ljubezen in umetnost, kar je po njenem tako ali tako eno in isto. Zala je povedala, da ji je pisanje zelo hitro steklo, saj je izhajala iz sebe in svojih občutkov, pravljica pa govori o prav posebnem samorogu, ki se je poskušal vklopiti v družbo in je zato iskal prijatelje.
»Potem je ugotovil, da v tem nima smisla, in sprejel sebe takšnega, kot je. In ko se je sprejel, je bilo vse v redu,« pravi Zala, ki je knjigo najprej dala prebrati otrokom družinskih prijateljev, saj so najmlajši najbolj iskreni kritiki. Neznansko jo je osrečilo, ko je videla, da otroci o njenem samorogu v resnici razmišljajo in si o zgodbi postavljajo vprašanja. Njeno stvaritev so prebrali in pohvalili tudi njeni domači, ki jih je predvsem navdušilo dejstvo, da je knjiga napisana komično in v rimah.
Lani poleti se je med povsem običajnim druženjem s fantom in prijatelji odločila, da napiše pravljico, k temu pa jo je spodbudil oziroma jo izzval kar njen najdražji. Zala pravi, da je izziv sprejela takoj, ker je po srcu še vedno otrok in oseba, ki je leta niso ukanila, temveč je ona njih, poleg tega pa verjame v čarovnijo, ljubezen in umetnost, kar je po njenem tako ali tako eno in isto. Zala je povedala, da ji je pisanje zelo hitro steklo, saj je izhajala iz sebe in svojih občutkov, pravljica pa govori o prav posebnem samorogu, ki se je poskušal vklopiti v družbo in je zato iskal prijatelje.
Izziv je sprejela takoj, ker je po srcu še vedno otrok in oseba, ki je leta niso ukanila.
»Potem je ugotovil, da v tem nima smisla, in sprejel sebe takšnega, kot je. In ko se je sprejel, je bilo vse v redu,« pravi Zala, ki je knjigo najprej dala prebrati otrokom družinskih prijateljev, saj so najmlajši najbolj iskreni kritiki. Neznansko jo je osrečilo, ko je videla, da otroci o njenem samorogu v resnici razmišljajo in si o zgodbi postavljajo vprašanja. Njeno stvaritev so prebrali in pohvalili tudi njeni domači, ki jih je predvsem navdušilo dejstvo, da je knjiga napisana komično in v rimah.
