Nujen glasnik razuma v norih časih
»Živimo v zelo nasilnih časih. Nasilje je tako vseprisotno in tako skrito za vsakodnevnimi navadami in potrebami, da ostaja skoraj nevidno. Zavedamo se ga, a mu ne namenjamo prave pozornosti. Občasno postane bolj prisotno, takrat nas preseneti, prizadene, nato pa se nanj navadimo in se hitro vrnemo k starim vzorcem. Do naslednjič. Do trenutka, ko nas spet nekaj preseneti,« o razstavi, ki od gledalca zahteva, da pogleda pod površje, da bi razumel večplastno sporočilo, ki ga nosi, pravi avtorica besedil in pesnica Katjuša Štingl.
Dali glas vsem generacijam
Podobno meni soavtorica razstave, ilustratorka Jana Fak, ki dodaja, da je razstava poosebitev vsega, s čimer se bojimo soočiti ali kar se bojimo sprejeti – notranjih demonov, družbenih norm, pričakovanj in omejitev. »Kdo si, ko nihče ne gleda? je bistveno vprašanje, ki ga dela postavljajo gledalcu in mu ob tem nastavijo ogledalo,« pravi. Z razstavo sta avtorici dali glas vsem generacijam, z določenimi deli pa sta podprli tudi delovanje humanitarnih organizacij, med drugim je zaznamovana 30. obletnica Združenja za moč.
»Ozaveščanje o trenutku, v katerem živimu, o težkih tematikah, vedno tudi z dobršno mero temnejšega humorja, je nadvse nujen glasnik razuma v teh norih časih,« je komentiral njihov predstavnik Matic Munc in dodal, da »bi prihodnost lahko bila svetla tudi zaradi takšnih umetniških iniciativ«.