Ob sodčku s harmoniko
Domača glasba naj zveni po vsej Sloveniji ... To je le delček besedila ansambla Ugib, ki je bil nedavno gost v oddaji Ob sodčku s harmoniko, ki jo ob petkih zvečer predvajajo na Prvi TV. Vodi jo Jernej Brilej, glasbenik, ki je študij diatonične harmonike in solopetja končal na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa v avstrijskem Gradcu, kjer je tudi poučeval harmoniko in delal za različne izdelovalce tega inštrumenta.
Ko se je v srednji šoli izučil za lesarskega tehnika, si je zaželel izdelovati harmonike, in sanje je uresničil.
Leta 2010 je s skupino Crescendo zmagal na Festivalu narečne popevke, dve leti pozneje pa ustanovil ansambel Original Štajerci, katerega vodja je še danes. Pred sedmimi leti je ustanovil tudi podjetje Südklang, ki izdeluje harmonike, med njimi je model Slovenka. Lani jeseni je dobil priložnost, da prevzame vodenje narodnozabavne oddaje Ob sodčku s harmoniko, ki je bila takrat tudi prvič na sporedu.
Glasba in tradicija
Odtlej je Brilej v njej gostil različne ansamble, ki so njegovega povabila vselej veseli, saj lahko predstavijo tako sebe kot svoje skladbe. »V oddaji predvajamo slovensko narodnozabavno pa tudi moderno glasbo. Gre za našo lastno produkcijo. Menim, da smo Slovenci tako poseben in nadarjen narod, da lahko sami ustvarjamo vrhunsko vsebino, ki ima korenine v naših vrednotah,« pravi Brilej.
Glasba me je očarala zelo zgodaj, prvo diatonično harmoniko sem dobil v dar za birmo.
Dodaja, da je tak naslov oddaje izbral zato, ker se ob sodčku običajno razveže jezik in odpre duša.
»Želeli smo si, da se jezik razveže tudi članom ansamblov, ki gostujejo v oddaji in imajo priložnost, da tako temeljito predstavijo sebe kot svoje pesmi. Mi pa spodbujamo njihovo ustvarjalnost. Prav tako slovensko glasbo povezujemo s tradicijo in vrednotami, ki žal zadnja leta nekoliko tonejo v pozabo. Ampak vsi se moramo zavedati, da živimo v Sloveniji, da je to naša domovina, da imamo svojo bogato kulturo in tudi vrednote, ki se jih ne bi smeli sramovati. Saj veste, kako pravijo: ko bo umrla zadnja čebela, bo izumrlo človeštvo. Če bo enkrat utihnila diatonična harmonika, pa bo izumrla tudi identiteta našega, slovenskega naroda. In tega ne smemo dopustiti,« pravi Brilej, ki v oddaji kot Franz Štrumpantl skrbi tudi za humorne vložke.
Prva za birmo
Sicer je Brilej z glasbo povezan vse življenje, saj je bil njegov stari oče znani harmonikar na Kozjanskem, a ga osebno nikoli ni imel priložnosti spoznati, saj je umrl, še preden se je on rodil. Je pa zanimivo, da je bila Jernejeva mama prva pevka v Ansamblu Braneta Klavžarja.
»Glasba me je očarala zelo zgodaj, prvo diatonično harmoniko sem dobil v dar za birmo. Nato so me starši enkrat na teden vozili k Branetu Klavžarju na vaje. Ni čudno, da sem si že takrat, ko sem se v srednji šoli izučil za lesarskega tehnika, želel izdelovati harmonike. In ko sem izvedel, da je v Avstriji, v Gradcu, mogoče študirati diatonično harmoniko, sem se odločil in se za nekaj časa odselil tja ter uresničil sanje in ustanovil podjetje, kjer še danes nastajajo harmonike,« pravi Brilej.
