Okradli so ga pred domačo hišo

Radijec Tim Kores - Kori si bo za dolgo zapomnil letošnji dopust. Pevca in radijskega voditelja so namreč sredi Maribora okradli. Nepridipravi so mu ukradli okroglega tisočaka, kar ni ravno vsota, ob kateri bi človek preprosto zamahnil z roko. »Dopust je bil letos že tako nesrečno obarvan, za grand finale pa še to. In povrhu še v domačem kraju, kar človeka še bolj podžge z jezo, čeprav bi se lahko zgodilo kjer koli,« pravi. Tim je priznal, da se je zgodilo, ko se je v zgodnjih jutranjih urah vrnil domov, okoli pete, in je izpred hiše iz parkiranega avtomobila nosil stvari. Nekdo je izkoristil minute, ko pri avtomobilu ni bilo nikogar, in Koriju »prihranil« skrbi, kam z denarjem, ki je ostal od dopusta. »Nikoli nimam takšnih vsot denarja pri sebi, vedno le bančne kartice. Tokrat pa kot zakleto … Ampak vse skupaj je nadvse zanimivo. Res sem denarnico pustil v avtu in je nisem odnesel najprej, a da se je nekdo znašel prav tam in prav takrat, pa se mi zdi neverjetno naključje. Malo se počutiš zasledovanega, kar je še bolj neprijeten občutek. Ne veš namreč, kaj se je zgodilo. Da me je nekdo zasledoval ali pa je šel ravno takrat mimo in si postregel z bankovci. Denarnico pa je pustil. Našel sem jo pozneje v grmovju. Prazno, pobran je bil tudi drobiž,« pove.


Krajo je prijavil policiji, ta je prišla na kraj dogodka. A veliko niso mogli storiti. »Najboljši nasvet, ki sem ga dobil, je bil, naj vse skupaj čim prej pozabim. Tako bom tudi storil, saj mi očitno ne preostane drugega,« doda. Tudi o tem, kdo bi lahko bil kradljivec, pravi, da se mu ne sanja. Še posebno ker sam ni videl nikogar. »Lahko je bil kakšen narkoman, brezdomec, sosed. Mislim, da ne bom nikoli izvedel. Me pa močno jezi, čeprav vem, da gre tudi za mojo krivdo. Res namreč ni malo denarja, vsaj zame ne. Sploh v teh časih, ko ni koncertov in se nam že tako ali tako pozna situacija brez kakšne dodatne kraje. Ampak očitno bo ne glede na vse res še najbolje čim prej pozabiti,« doda. Radijec in glasbenik še pravi, da takšna izkušnja človeka še kako prizemlji. »Pomisliš, da nikoli ne veš, kdo, kje in kdaj te morebiti ali pa dejansko opazuje. Čaka, da izkoristi tvoj ranljivi ali slabi trenutek. To so zelo neprijetne stvari, z veliko nelagodja. Še nikoli doslej me niso napadli, oropali, okradli. Kakor koli, sreča v nesreči pa je bila vsaj to, da so hvala bogu pustili ali pozabili dokumente in bančne kartice. S slednjimi si tudi sicer na srečo ne bi mogli pomagati, saj PIN-številk nikoli nimam napisanih poleg njih, ampak jih znam na pamet. Žal tudi nisem edini, ki se mu je zgodilo kaj takega, čeprav je bilo prvič, in upam, da tudi zadnjič. Po tej izkušnji vem, kako je biti okraden, sploh ker sem za denar trdo delal.«