STRAH
Pevec se sooča s svojimi strahovi
Nino Ošlak odkrito priznava, da ga je strah kač in letenja.
Odpri galerijo
Nino Ošlak, ki na radijskih valovih zdaj kraljuje z novo uspešnico Rabim te, spada med najuspešnejše slovenske glasbene avtorje in poguma za ustvarjanje mu vsekakor ne manjka. Hlače se mu zatresejo le tedaj, kadar mu pot prekrižajo kače in letala.
»Kače mi že od mladih nog nekako niso prijetne. Sploh če se spomnim pitona, ki so ga imeli doma pri prijatelju. Vedno sem se izogibal tiste sobe, ko smo bili na obisku,« pravi. Kako se s tem strahom sooča danes? »Tako da sem bil z njimi večkrat v stiku. Tudi za vratom sem jo že imel, ampak kljub temu se ne bi počutil dobro, če bi jo srečal v naravi. Pa mi nikoli ni nobena naredila ničesar, le tisti skrajno zoprni občutek me preveva. Na kače se ne spoznam posebej, zato mi niso ljube ne strupene ne nestrupene. So pa to edine živali, ki se jih bojim,« pove.
Če mu na trdnih tleh življenje grenijo plazilci, se tudi visoko nad njimi ne počuti ravno dobro. Pri srcu mu namreč niso niti letala. »Letel sem že velikokrat, mislim, da vsaj dvajsetkrat. Ampak še vedno imam neki neprijetni občutek in ne morem si pomagati, čeprav zagotavljajo, da je to najvarnejši prevoz,« pojasni. To rešuje tako, da si kraje, ki so dokaj blizu, in proge, ki so krajše.
»Zaradi strahu pred letenjem ne ostajam doma, ker to ni rešitev. Čez lužo sem doslej letel le enkrat, in tisti polet je zame bil res naporen. Druge, krajše, pa kar zdržim,« doda. Pri premagovanju strahu mu je pomagalo tudi, da se je na pot z letalom večkrat podal sam.
»Zdi se mi, da se drugače soočiš s situacijo prav zato, ker si sam in tako postavljen pred golo dejstvo. Kot bi se reklo, vržen v vodo, v kateri moraš potem plavati sam. Zaradi tega sem postal malce pogumnejši,« meni. Na začetku svojih potovanj pa je kdaj zvrnil kakšnega kratkega, prizna. »Potem je pa kar šlo. Zdelo se mi je, da smo bili mimogrede na cilju,« pove v smehu in doda, da se tega ne počne več, saj ga je letenja manj strah kot pred leti.
»Kače mi že od mladih nog nekako niso prijetne. Sploh če se spomnim pitona, ki so ga imeli doma pri prijatelju. Vedno sem se izogibal tiste sobe, ko smo bili na obisku,« pravi. Kako se s tem strahom sooča danes? »Tako da sem bil z njimi večkrat v stiku. Tudi za vratom sem jo že imel, ampak kljub temu se ne bi počutil dobro, če bi jo srečal v naravi. Pa mi nikoli ni nobena naredila ničesar, le tisti skrajno zoprni občutek me preveva. Na kače se ne spoznam posebej, zato mi niso ljube ne strupene ne nestrupene. So pa to edine živali, ki se jih bojim,« pove.
Zaradi strahu pred letenjem ne ostajam doma
Če mu na trdnih tleh življenje grenijo plazilci, se tudi visoko nad njimi ne počuti ravno dobro. Pri srcu mu namreč niso niti letala. »Letel sem že velikokrat, mislim, da vsaj dvajsetkrat. Ampak še vedno imam neki neprijetni občutek in ne morem si pomagati, čeprav zagotavljajo, da je to najvarnejši prevoz,« pojasni. To rešuje tako, da si kraje, ki so dokaj blizu, in proge, ki so krajše.
»Zaradi strahu pred letenjem ne ostajam doma, ker to ni rešitev. Čez lužo sem doslej letel le enkrat, in tisti polet je zame bil res naporen. Druge, krajše, pa kar zdržim,« doda. Pri premagovanju strahu mu je pomagalo tudi, da se je na pot z letalom večkrat podal sam.
»Zdi se mi, da se drugače soočiš s situacijo prav zato, ker si sam in tako postavljen pred golo dejstvo. Kot bi se reklo, vržen v vodo, v kateri moraš potem plavati sam. Zaradi tega sem postal malce pogumnejši,« meni. Na začetku svojih potovanj pa je kdaj zvrnil kakšnega kratkega, prizna. »Potem je pa kar šlo. Zdelo se mi je, da smo bili mimogrede na cilju,« pove v smehu in doda, da se tega ne počne več, saj ga je letenja manj strah kot pred leti.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
15:15
Sedem zakonov obilja