Plemenite glasnice slovenskih vin

Vinska kraljica Slovenije, plemenita glasnica slovenskih vin in vinske kulture, je naziv, ki ga od leta 1996 vsako leto podelijo slovenski vinarji po vzoru evropskih držav. Ta naziv lahko pridobijo dekleta med 18. in 25. letom starosti, slovenske državljanke samskega stanu, ki imajo znanje o vinih, slovenskem vinogradništvu, znajo vsaj enega od pomembnejših svetovnih jezikov in imajo vozniški izpit. Kandidatke, ki ustrezajo pogojem, bodo novembra 2017 povabljene na predstavitev komisiji za izbor 22. vinske kraljice Slovenije. Najprimernejše dekle, izbrano po pravilniku, bo okronano za 22. vinsko kraljico Slovenije januarja 2018.

Ambasadorke vinogradništva

»Institucija Vinska kraljica Slovenije je lani z 20. izborom in s kronanjem praznovala svoj drugi okrogli jubilej,« pravi Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, ki izbira vinske kraljice. »Ali Slovenija potrebuje tako institucijo ali jo potrebujejo slovenski vinogradniki in vinarji in ali jo potrebujemo vinoljubci, je vprašanje, ki so si ga postavljali pred rojstvom institucije, si ga postavljamo danes in bomo stali pred njim tudi jutri in čez mnogo let. Vprašanje pa ni, ali jo potrebujemo, ampak ali si jo tudi želimo in zaslužimo.«

Erjavec dodaja, da tudi svoje države pred 25 leti nismo imeli, pa predsednika republike in še mnogo drugih simbolov tega prostora ne, pa jih danes imamo: »Imamo pa v tej deželi že stoletja dolgo vinograde, odlična vina, vinsko kulturo in tradicijo. Odgovor je na dlani. Dežela, ki ima tako bogato vinogradniško tradicijo, naravno in kulturno dediščino, ki so jo znali ovekovečiti največji v svetu priznani mojstri pisane besede in drugih umetniških zvrsti, mora imeti tudi ambasadorko vina in vinske kulture.«

Na Pomurskem sejmu so to potrebo prepoznali in največjemu ocenjevanju vin dodali še krono vinske kraljice Slovenije. »Ta je imela zahtevno otroštvo, pri katerem smo se morali pošteno boriti za njene pravice in razvoj, tako kot se morajo vinogradniki in vinarji boriti z naravo, s trgom in z oblastjo.«

Vinska kraljica Slovenije je eden izmed pomembnih projektov Pomurskega sejma, pove Erjavec. Vsakoletni izbor opravi žirija, ki je vedno znala med vrhunskimi kandidatkami iz slovenskih vinorodnih dežel izbrati najboljšo. Izbrane so krono vzele kot priznanje, kot poslanstvo in odgovornost do Slovenije kot vinorodne dežele. Vsako leto se na več kot sto pomembnih dogodkih v Sloveniji pa tudi v tujini potrjujejo kot ambasadorke slovenskega vinogradništva, vinarstva in vinske kulture. Institucijo jim je uspelo v teh 20 letih pripeljati do zrele osebnosti z ugledom in avtoriteto, pravi Erjavec.

Vsako vino je zgodba zase

Trenutna, 21. vinska kraljica je Maja Žibert iz Šentruperta. Rodila se je 25. junija 1993 v Novem mestu, po izobrazbi je diplomantka turizma in nadaljuje magistrski študij na Fakulteti za turizem Univerze v Mariboru v Brežicah, poleg tega je prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, članica več društev, turističnih, kulturnih in prostovoljnih skupin, večkratna prostovoljka na mednarodnih prostovoljskih misijah ter pevka v glasbeni skupini Lilith, ki je nastopila tudi na kronanju v Radencih.

»Vsako vino je zgodba zase,« pravi Maja. »Zgodba s sladkim koncem, pa čeprav je vino lahko suho. Vsaka steklenica pripoveduje zgodbo. S svojo etiketo, embalažo ter celostno podobo in okusom. Zgodba pa se konča, ko krog prijateljev nazdravi, ko sta trta in vino vez med preteklostjo in prihodnostjo, med dnevom in nočjo, med zimo in poletjem.«
Vinska kraljica mora biti dobra poznavalka področja, tako tudi Maja Žibert: »Primorci dodobra vedo, kaj pomeni močno in suho, ne glede na barvo. Tradicijo avtohtonih vrst cenijo na Krasu, v deželi terana, pa tudi v Vipavski dolini, slovenski Istri in Goriških brdih. Štajerskim in prekmurskim vinorodnim legam lahko poleg najstarejše trte na svetu zavidamo številne prednosti in specifične značilnosti zlasti belih vin. Znanstveniki pa so ugotovili, da je očak rdeče portugalke in modre frankinje, ki sta danes razširjeni v Posavju, doma v Podravju. Poleg na njiju smo Posavci ponosni na Dolenjsko, zibelko cvička, ki ima posebno mesto v vinski zakonodaji, na bizeljsko-sremiške penine in predikate ter prvo slovensko ledeno vino in rose, ki prihajata iz Bele krajine.«

Slovenske vinske kraljice

In kdo so bile dozdajšnje vinske kraljice? Leta 1996 je krono nosila Lidija Mavretič iz Drašičev pri Metliki. Leto zatem je bila kronana Selma Lukačiz Montinjana pri Marezigah. Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem je zasedla prestol leta 1998. Leto pozneje je kraljevala Irena Kupljen iz Okoslavcev v Radgonsko-Kapelskih goricah. Martina Stegovec iz Svetega Martina v Vipavski dolini je bila vinska kraljica leta 2000. Kraljičino leto 2001 je zaznamovalaJerneja Bratuša iz Ljutomera. Tjaša Koroša iz Ključarovcev blizu Križevcev pri Ljutomeru je zasedla prestol leta 2002. Leta 2003 je kraljevala Simona Štraus iz Škofje Gore pri Podčetrtku. Vesna Bajuk iz Radovice v Beli krajini je postala vinska kraljica Slovenije leta 2004. Maja Cigoj iz Črnič v osrčju Vipavske doline je zasedala kraljevski vinski prestol v letih 2005 in 2006. Maja Benčina iz Lož pri Vipavi je bila kronana leta 2007. Svetlana Širec iz Krčevine pri Vurbergu blizu Ptuja je bila vinska kraljica Slovenije leta 2008. Karolina Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi je bila na prestolu leta 2009. Andreja Erzetič iz Vedrijana pri Kojskem v Goriških brdih je kraljevala letu 2010. Leta 2011 je bila okronana Simona Žugeljiz Čuril pri Metliki. Martina Baškovič iz Krške vasi je prisegla kraljevski vinski kroni leta 2012. Leta 2013 je bila na prestolu Nežika Pavlič iz Slovenskih Konjic. Špela Štokelj s Planine pri Ajdovščini je bila okronana leta 2014. Sandra Vučko s Cvena pri Ljutomeru je bila vinska kraljica Slovenije leta 2015, lani pa je na vinski prestol sedla Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli.