Po hudi nesreči se je Dušanu porušil svet, zdaj so ga oblile solze sreče
Rodili so se jima še trije fantje: Gregor, Mitja in Matic, družina pa je živela v dotrajani hiši, ki jo je Dušan želel obnoviti, a mu ob skromnih dohodkih to enostavno še ni uspelo. Nato pa se jim je pred dvema letoma življenje še obrnilo na glavo. V hudi nesreči pri delu je Dušan postal paraplegik in prikovan na invalidski voziček.
Kot vzdrževalec javnih površin občine Ruše se je poškodoval pri podiranju drevesa. Obležal je na tleh, prepričan, da bo umrl. Močan, delaven moški, ki je skrbel za svojo družino, je ostal nemočen, odvisen od tuje pomoči. Porušil se mu je svet, a je uteho našel v družini. »Če njih ne bi bilo, ne vem, kje bi bil.«
Življenje v njihovi hiši je za Dušana po dolgih terapijah praktično postalo nemogoče. Šestčlanska družina se je stiskala v treh sobah, puščala jim je streha, dimnik ni deloval, potrebovali so veliko prilagoditev za invalidski voziček. V hiši je bilo še nedokončano podstrešje.
Medtem ko so se mojstri lotili dela, je Ana Praznik družino razvajala s presenečenji. Z družino še nikdar niso bili skupaj na morju in tokrat se jim je želja uresničila. Dušan je morje videl po 42 letih. V Strunjanu so uživali v soncu in morskem zraku, zaigral jim je celo Dejan Vunjak, ki ga tako radi poslušajo.
A glavno presenečenje je po desetih dneh sledilo doma. Dušan se je ob pogledu na prenovljeno hišo razjokal: »Nisem mogel sam, enostavno nisem mogel,« je potožil Ani, družina pa se je ganjena in odprtih ust sprehajala po novih prostorih. Vsak član je dobil svojo sobo, še posebej ganljivo pa je bilo otroško veselje najmlajšega Matica – najbolj od vsega se je razveselil lego kock.