FINALISTKE
Poglejte, kaj so misice počele s kmečkimi ženami (FOTO)
Finalistke za miss Slovenije so se po več tednih dobile v živo. V Hrastniku so kuhale tradicionalne jedi.
Odpri galerijo
Misice so zavihale rokave in se marljivo lotile dela.
Nove sprostitve ukrepov so minulo soboto omogočile, da so pri projektu Miss Slovenije po več mesecih spet pripravili – seveda v prilagojeni obliki in ob upoštevanju veljavnih ukrepov – dogodek v živo.
»Odkar Miss Slovenije deluje kot projekt, ki za svoje kandidatke organizira dejavnosti pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo, se vsako leto preseli v enega izmed slovenskih krajev, ki so kljub svojemu potencialu zapostavljeni. V sodelovanju z izbrano občino oblikuje aktivnosti, ki kandidatkam omogočajo spoznavanje njene kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, s tem pa pripomore k prepoznavnosti in promociji kraja,« razloži organizatorka projekta Miss Slovenije za miss sveta Jelka Verk.
Tokrat se je z lepoticami odpravila v Hrastnik, ki mu je posvečena letošnja lepotna sezona, naloga, ki je dekleta čakala tam, pa je bila še posebno zanimiva. Pod vodstvom profesionalnih kuharjev Branka Podmenika in Mitja Pajnkiherja ter s članicami Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so morale pripraviti tri tradicionalne zasavske jedi – funšterc, krumpantoč in grenadirmarš.
»Jedi izhajajo iz rudarskega in steklarskega okolja – knapi in glažarji so bili v Hrastniku in okolici, Zasavju, prisotni – in so dopuščale veliko kreativnosti,« razloži Podmenik. Funšterc je v osnovi voda in moka, druge sestavine pa so gospodinje dodajale odvisno od tega, kaj je bilo doma. »Če je bilo jajce, so dodale jajce, če je bilo mleko, mleko, če so bili ocvirki, so bili zraven ocvirki. Gospodinje so bile kreativne in so marsikaj naredile, tako da se je funšterc jedel na sladko, z jabolčno čežano in marmelado, lahko pa je bilo le jajce, moka in solata, največkrat regrat. To je bila tudi ena prvih t. i. take away jedi. Rudarji so ga nosili s sabo v rudnik za malico, zavit v navaden časopisni papir,« še pove.
Podobno vsestranski in prilagodljivi jedi sta krumpantoč, ki je vrsta krompirjeve polpete, in pražen krompir s testeninami oziroma grenadirmarš. In kako je šla priprava jedi dekletom od rok? »Moram reči, da sem bil zelo presenečen. Imam kar dosti izkušenj s kuharijo in raznimi delavnicami. Pričakoval sem, da bodo bolj pasivne, pa so se zelo aktivno vključile. Vidi, da so punce tudi doma v kuhinji, kjer se kuha,« je finalistke pohvalil Podmenik. Dekleta pa se niso lepo ujela le z glavnima kuharjema, pristna prijateljstva so stkale tudi s članicami Društva kmečkih žena in deklet, ki so jim za ta dogodek posodile svojo, pravkar prenovljeno kuhinjo v mestu.
»Resnično so se povezale. Ene in druge so bile navdušene in res je bilo lepo videti to pristno medgeneracijsko sodelovanje. Starejši lahko mladim veliko dajo, če jih ti le poslušajo. Mislim, da lahko v imenu vseh deklet rečem, da nas je to srečanje vsestransko obogatilo,« je čustvena Verkova. Dekleta so bila razdeljena v skupine, poleg v prostorih društva so jedi pripravljale še v kuhinji v hrastniški osnovni šoli ter Mladinskem centru Hrastnik.
Marljive lepotice so pripravile okoli 70 porcij tradicionalnih dobrot, in ker po besedah organizatorke pri projektu verjamejo, da je v tem času še toliko bolj pomembno, da si stojimo ob strani in si pomagamo, so vse še dobrodelno obarvale. Pripravile so dodatne porcije, ki so jih skupaj s svojimi osebnimi posvetili po dogodku razdelile med socialno šibkejše v občini Hrastnik.
»Trudimo se, da so vsi dogodki, ki jih pripravljamo, večplastni. Ob spoznavanju kulturne dediščine, tokrat kulinarike, se dekleta vedno tudi nekaj naučijo. Hkrati si želimo z vsakim takim dogodkom, ki polepša dan nam, narediti nekaj dobrega za druge,« pojasni organizatorka lepotnega izbora. Dodaja, da je bil kulinarični dogodek v Hrastniku res nepozaben, saj so se z dekleti po nekaj virtualnih akcijah končno lahko videle v živo. Zaradi epidemije so datum izbora najlepše Slovenke premaknili na začetek poletja, znan pa bo v naslednjih mesecih.
»Odkar Miss Slovenije deluje kot projekt, ki za svoje kandidatke organizira dejavnosti pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo, se vsako leto preseli v enega izmed slovenskih krajev, ki so kljub svojemu potencialu zapostavljeni. V sodelovanju z izbrano občino oblikuje aktivnosti, ki kandidatkam omogočajo spoznavanje njene kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, s tem pa pripomore k prepoznavnosti in promociji kraja,« razloži organizatorka projekta Miss Slovenije za miss sveta Jelka Verk.
Lepotice so del pripravljenih dobrot razdelile med socialno šibkejše družine.
Tokrat se je z lepoticami odpravila v Hrastnik, ki mu je posvečena letošnja lepotna sezona, naloga, ki je dekleta čakala tam, pa je bila še posebno zanimiva. Pod vodstvom profesionalnih kuharjev Branka Podmenika in Mitja Pajnkiherja ter s članicami Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so morale pripraviti tri tradicionalne zasavske jedi – funšterc, krumpantoč in grenadirmarš.
»Jedi izhajajo iz rudarskega in steklarskega okolja – knapi in glažarji so bili v Hrastniku in okolici, Zasavju, prisotni – in so dopuščale veliko kreativnosti,« razloži Podmenik. Funšterc je v osnovi voda in moka, druge sestavine pa so gospodinje dodajale odvisno od tega, kaj je bilo doma. »Če je bilo jajce, so dodale jajce, če je bilo mleko, mleko, če so bili ocvirki, so bili zraven ocvirki. Gospodinje so bile kreativne in so marsikaj naredile, tako da se je funšterc jedel na sladko, z jabolčno čežano in marmelado, lahko pa je bilo le jajce, moka in solata, največkrat regrat. To je bila tudi ena prvih t. i. take away jedi. Rudarji so ga nosili s sabo v rudnik za malico, zavit v navaden časopisni papir,« še pove.
Še strogi sodniki Masterchefa bi gotovo z veseljem poskusili parado zasavskih dobrot. FOTOgrafije: Miss Slovenije
Podobno vsestranski in prilagodljivi jedi sta krumpantoč, ki je vrsta krompirjeve polpete, in pražen krompir s testeninami oziroma grenadirmarš. In kako je šla priprava jedi dekletom od rok? »Moram reči, da sem bil zelo presenečen. Imam kar dosti izkušenj s kuharijo in raznimi delavnicami. Pričakoval sem, da bodo bolj pasivne, pa so se zelo aktivno vključile. Vidi, da so punce tudi doma v kuhinji, kjer se kuha,« je finalistke pohvalil Podmenik. Dekleta pa se niso lepo ujela le z glavnima kuharjema, pristna prijateljstva so stkale tudi s članicami Društva kmečkih žena in deklet, ki so jim za ta dogodek posodile svojo, pravkar prenovljeno kuhinjo v mestu.
»Resnično so se povezale. Ene in druge so bile navdušene in res je bilo lepo videti to pristno medgeneracijsko sodelovanje. Starejši lahko mladim veliko dajo, če jih ti le poslušajo. Mislim, da lahko v imenu vseh deklet rečem, da nas je to srečanje vsestransko obogatilo,« je čustvena Verkova. Dekleta so bila razdeljena v skupine, poleg v prostorih društva so jedi pripravljale še v kuhinji v hrastniški osnovni šoli ter Mladinskem centru Hrastnik.
Dobrodelna nota
Marljive lepotice so pripravile okoli 70 porcij tradicionalnih dobrot, in ker po besedah organizatorke pri projektu verjamejo, da je v tem času še toliko bolj pomembno, da si stojimo ob strani in si pomagamo, so vse še dobrodelno obarvale. Pripravile so dodatne porcije, ki so jih skupaj s svojimi osebnimi posvetili po dogodku razdelile med socialno šibkejše v občini Hrastnik.
Pod vodstovom Branka Podmenika so dekleta pripravila tri hrastniške specialitete.
»Trudimo se, da so vsi dogodki, ki jih pripravljamo, večplastni. Ob spoznavanju kulturne dediščine, tokrat kulinarike, se dekleta vedno tudi nekaj naučijo. Hkrati si želimo z vsakim takim dogodkom, ki polepša dan nam, narediti nekaj dobrega za druge,« pojasni organizatorka lepotnega izbora. Dodaja, da je bil kulinarični dogodek v Hrastniku res nepozaben, saj so se z dekleti po nekaj virtualnih akcijah končno lahko videle v živo. Zaradi epidemije so datum izbora najlepše Slovenke premaknili na začetek poletja, znan pa bo v naslednjih mesecih.
