Pol leta brenkal na Cipru

Morje je počitniška destinacija za večino ljudi, pri nekaterih pa je prav obratno. Glasbenik Anzhe, denimo, je na morju dobil službo. Pol leta je živel na Cipru. Otoška država ni bila prva izbira, misli so se mu sukale predvsem okoli Nemčije. Potem pa je od prijateljev izvedel za Aiya Napo. »Ideja igrati na morju mi je bila simpatična,« pove 38-letnik iz Kranjske Gore.

V kaj in kam točno se podaja, ni vedel, saj na Cipru še ni bil. »Vedel sem le, da bo vroče, da gre za tako imenovane party place, diskoteko pri diskoteki, in da bo veliko mladine.« A ker ga morje privlači, je preprosto šel. Igral je kitaro in prepeval ob irskem pubu. V repertoarju je imel veliko irskih pesmi, tudi takih, ki jih Angleži ne marajo ravno najbolj. »Natakarji so mi nato mahali, naj neham, če so bili angleški gostje. Bilo pa je zelo naporno. Imel sem šest nastopov na teden, vsakega po približno štiri ure igranja,« pravi. Potem se je zgodilo, da je čez noč ostal brez službe. Za nameček so čez dva meseca nameravali priti na počitnice tudi starši.

»Po 14 dneh, ko je osnovni dogovor z delodajalcem padel v vodo, bi se lahko odpravil domov, a sem ostal. Sonce in plaže, to me je dodatno prepričalo. Ayia Napa je neke vrste Ibiza in tam se žurira do jutra. V bistvu težko spiješ kavo pred 12. uro, ker je še vse zaprto, življenje teče normalno šele proti večeru,« pripoveduje Anzhe, ki je našel novo službo. V enem od hotelov, kjer je igral vsak teden, so ga res dobro sprejeli in se je počutil kot zvezda, ko je prišel v njihov bar. »Nikoli nisem nič plačal, niti hrane ne. Govorim o dnevih, ko tam nisem igral. S šefi sem bil še nekaj časa po vrnitvi domov v kontaktu, hoteli so me nazaj na Ciper, a sem se zaradi družine odločil drugače.«

A še zdaleč mu ni bilo z rožicami postlano, čeprav se je tam dobro počutil. »Ko sva s punco prišla v stanovanje, sva prvo noč spala pri prižgani luči – zaradi ščurkov. Ob menjavi službe in z začetkom igranja za glasbeno agencijo sva dobila novo stanovanje in tam je bilo čisto. Kar precej stvari mi ni bilo všeč. Cene v lokalih so se spreminjale iz uro v uro. Njihove hrane, ki je podobna grški, skorajda nisem okusil. Imel sem opravka s pijanimi ljudmi, ogromno je bilo pretepov pred klubi, predvsem Rusi in Angleži so se stalno tepli. Tudi streljali so in za Ayio Napo so vsi govorili, da jo kontrolira mafija. Ni mi bilo všeč, da avtomobili vozijo po levi, zato nisem nikoli najemal avta.«

Veliko pa je bilo tudi lepih stvari, poudari. »Plaže so lepe in čiste, okolica pa je precej puščavska. Naučil sem se sprehajati res počasi, ker sem bil drugače non stop moker, tudi ponoči. Ne spomnim se, da bi poleti temperature padle pod 35 stopinj, po večini je bilo krepko čez 40. Sonce in še enkrat sonce, vsak dan pol leta samo sonce in plaže. Všeč so mi bili kuponi za trinadstropni Castle Club, imel si rdeče in srebrne. Z rdečimi si dobil brezplačno lokalno pijačo, s srebrnimi pa kar koli iz ponudbe. In jaz sem imel večinoma srebrne, pil sem brezplačno, saj je bil vodja varnostnikov mož moje šefice.«


Kakor koli, doživel je marsikaj. »Na prvem koncertu, ko sem se šele spoznaval z okoljem, mi je gostja iz Rusije takoj pokazala oprsje. Nisem pričakoval in seveda sem močno zafušal. Parkrat sem ponoči, ko sem se vračal domov, naletel na pare, ki so seksali na ulici, brez sramu. Občevali so tudi v bazenu ob baru, ki je veljal za after party bar. Kako lahko nekdo skoči v tisto vodo,« je še zdaj začuden Anzhe. Toda bivanje na Cipru je bila zanj pomembna izkušnja.


»Močno se je okrepila vez s punco, ki je zdaj moja žena. Na Cipru sva bila oba na preizkušnji in dokazala sva si, da zmoreva marsikaj skupaj. Kar se tiče kariere, je bila to moja odskočna deska. Po vrnitvi sem se ukvarjal namreč samo še z glasbo in to sem počel do septembra lani, ko sem moral zaradi covida in vladnih omejitev zapreti s. p. Naučil sem se, da je doma lepo in da bližina znanih ljudi pomeni več, kot si misliš. Od takrat sem bolj miren doma in se mi ne mudi več za vsako ceno po svetu,« razkrije.