JUBILEJ
Pol stoletja slovenskega GGQ
Lado Leskovar v prvo vrsto. Miro in njegova Mojca združila prijetno s koristnim.
Odpri galerijo
Zasedba, ki ni za v pozabo. FOTO: Mediaspeed.net
Pisalo se je leto 1968, ko je v Šentjurju pri Celju po zgledu legendarnega ameriškega Golden Gate Quarteta nastala glasbena skupina, ki si je nadela imel New Swing Quartet. Najbrž takrat še nihče ni niti slutil, da bo tovrstna glasba tako dobro sprejeta med občinstvom in da bo skupina opravila toliko nastopov in dosegla srca toliko ljudi. Ne samo da so kot za stavo polnili dvorane, pobirali priznanja in nagrade za svoje dosežke, med drugim so zapeli tudi Janezu Pavlu II. in Billu Clintonu.
Ker glasba ne pozna let in staranja, so legendarni glasbeniki New Swing Quarteta, ki letos praznujejo 50. obletnico ustanovitve, po desetletnem premoru spet skupaj stopili na oder. V okviru Zimskega festivala (ta se je sinoči končal z nastopom Ramona Vargasa, enega vodilnih svetovnih tenoristov in prejemnika več nagrad za umetniške dosežke, na večeru opernih arij se mu je pridružila slovenska sopranistka Elvira Hasanagić, stalna članica državnega operetnega gledališča v Dresdnu) so nastopili na odru razprodane Unionske dvorane in po toliko letih znova popolnoma prevzeli in navdušili občinstvo. Nič manj glasen ni bil aplavz in nič manjše ovacije kot pred desetimi leti, ko so ob 40-letnici delovanja, leta 2007, v Sevnici pripravili koncert ob koncu svojega delovanja.
Kako pomembna sta glasba in glasbeno ustvarjanje, se zaveda tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je organizatorje in New Swing Quartet počastil s svojim obiskom. Spremljala ga je tudi njegova Mojca Stropnik. Kot vse kaže, tudi politiki znajo združiti prijetno s koristnim. Premier je hkrati podprl slovensko glasbo in svojo družico odpeljal na predvalentinov romantični koncert.
Večni romantik po duši je tudi Lado Leskovar, ki je ta večer sedel v prvo vrsto dvorane hotela Union. Zagotovo so ga ob nastopu njegovih glasbenih kolegov prevevala nostalgična čustva in prijetni spomini. Na mladost, na svojo kariero, na oboževalke, na neprespane noči, nesrečne ljubezni in ne nazadnje na njegovo ženo Verico, ki ga na njegovi poti spremlja še danes.
Še enega glasbenika smo zasledili ta večer. Samo Kozlevčar, sin Tomaža Kozlevčarja, je očeta ponosno spremljal že kot otrok, danes pa se še bolj zaveda, kako nadarjenega očeta ima.
Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marijan Petan so legendarna imena med slovenskimi glasbeniki.
Ker glasba ne pozna let in staranja, so legendarni glasbeniki New Swing Quarteta, ki letos praznujejo 50. obletnico ustanovitve, po desetletnem premoru spet skupaj stopili na oder. V okviru Zimskega festivala (ta se je sinoči končal z nastopom Ramona Vargasa, enega vodilnih svetovnih tenoristov in prejemnika več nagrad za umetniške dosežke, na večeru opernih arij se mu je pridružila slovenska sopranistka Elvira Hasanagić, stalna članica državnega operetnega gledališča v Dresdnu) so nastopili na odru razprodane Unionske dvorane in po toliko letih znova popolnoma prevzeli in navdušili občinstvo. Nič manj glasen ni bil aplavz in nič manjše ovacije kot pred desetimi leti, ko so ob 40-letnici delovanja, leta 2007, v Sevnici pripravili koncert ob koncu svojega delovanja.
1968 je pomembna letnica za NSQ.
Kako pomembna sta glasba in glasbeno ustvarjanje, se zaveda tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je organizatorje in New Swing Quartet počastil s svojim obiskom. Spremljala ga je tudi njegova Mojca Stropnik. Kot vse kaže, tudi politiki znajo združiti prijetno s koristnim. Premier je hkrati podprl slovensko glasbo in svojo družico odpeljal na predvalentinov romantični koncert.
Štiridesetletnice pa ni biloDevetindvajsetega decembra 2007 so člani New Swing Quarteta na svoji uradni spletni strani objavili vest, da se je njihov dolgoletni in verjetno tudi najbolj prepoznaven član Oto Pestner odločil zapustiti zasedbo iz osebnih razlogov. New Swing Quartet bi moral leta 2008 praznovati štirideset let obstoja. Pričakovanja, da bodo glasbeno pot in ugledni jubilej zaznamovali s slavnostnim koncertom, na katerem se bodo lahko njihovi občudovalci še enkrat predali svojstveni interpretaciji duhovne glasbe ameriškega juga, so bila velika. Vendar so se menda glasbeniki zaradi opozoril prijateljev dokončno odločili, da je prišel čas za slovo, za konec skupne poti. »Očitno je kolesje zasedbe prenapeto, da bi zmogli dovolj moči in se častno poslovili. Tik pred ciljem jim je zmanjkalo moči,« je zapisal kolega Andrej Predin. Njihov zadnji skupni koncert je bil 30. decembra 2007 v Sevnici, kjer so nastopili s tamkajšnjo godbo. To je bilo hkrati tudi sklepno dejanje njihove božično-novoletne turneje.
Večni romantik po duši je tudi Lado Leskovar, ki je ta večer sedel v prvo vrsto dvorane hotela Union. Zagotovo so ga ob nastopu njegovih glasbenih kolegov prevevala nostalgična čustva in prijetni spomini. Na mladost, na svojo kariero, na oboževalke, na neprespane noči, nesrečne ljubezni in ne nazadnje na njegovo ženo Verico, ki ga na njegovi poti spremlja še danes.
Še enega glasbenika smo zasledili ta večer. Samo Kozlevčar, sin Tomaža Kozlevčarja, je očeta ponosno spremljal že kot otrok, danes pa se še bolj zaveda, kako nadarjenega očeta ima.
