Poročna prstana in obleko sta že izbrala!

LJUBLJANA – Izbira poročnega menija. Seznam svatov in vabila. Šopek in cvetlični aranžmaji. Poročna prstana in obleka. A to je le vrh ledene gore. »Sanjalo se mi ni, kaj vse poroka potegne s seboj, kolikšen organizacijski in finančni zalogaj je. Šele zdaj se mi svita, kako veliko nagrado, kakšno čudovito darilo sva dobila z Rokom,« je dejala Lucija Jamnik Zupančič, ki bo srčnemu izbrancu Roku Mandlu po zaslugi vaših glasov 15. februarja na Valentinovem koncertu z Janom Plestenjakom v mariborski dvorani Tabor dahnila usodni da. Še dan pozneje si bosta poročne zaobljube izmenjala v cerkvi, temu bo sledilo razkošno poročno slavje za stoterico povabljenih. Sanjska poroka vsake deklice torej, o kakršni je kot punčka sanjarila tudi Lucija, a se je z odraslostjo streznila. Postala je bolj realna glede tega, kaj je mogoče in kaj predaleč od dosega njenih rok. Ko sta z Rokom postala zmagovalca pravljične akcije Poroka Slovenskih novic, so se ji uresničile dekliške sanje.

Iz rumenega zlata

Pri načrtovanju najlepšega dne je pomembna vsaka podrobnost, pa vendar sta verjetno prav izbira poročnega prstana in prave obleka tista najpomembnejša. »Joj, kako so čudoviti!« se je bodoča nevesta zastrmela v paleto prstanov celjske Zlatarne Prosenc. Čeprav sta z Rokom glave staknila že doma in se po prečesavanju možnosti na spletni strani zlatarne zedinila, da bi si želela klasična prstana iz rumenega zlata, sta po svetovanju zlatarja Aleša Prosenca videla, da pot do končne odločitve ne bo lahka. Kot je namreč vsak par edinstven, so taki tudi prstani. »Predstavil jima bom možnosti, od vrste zlata in njihovih kombinacij ter oblike do možnosti gravur, vstavljanja kamenčkov. Pripovedovala bosta o svoji želji in viziji, dokler ne bom odkrili, kakšna sta njuna popolna poročna prstana,« je dejal Aleš in jima vzel mere prstancev, da bo za mladi par po njunih željah oblikoval unikatna obročka. »Pregledala sva verjetno okoli 200 prstanov. Ostala sva pri rumenem zlatu, gravuro je predlagal Aleš,« je dodala Lucija.

Ena lepša od druge

Poročna obleka je verjetno prva podoba poroke, ki si jo v mislih slikajo dekleta. Ko je Lucija v spremstvu hčerk in mame Anice vstopila v salon poročnih oblek Sanjska obleka v Kamniku, se je tako znašala v raju vsake zaljubljene ženske. Elegantni prostori, polni belih, smetanastih, šampanjskih poročnih oblek, nekatere preproste, druge kraljevsko razkošne, čipkaste ali posute s svetlečimi kamenčki, oprijete ali z bogato nabranimi krili. »Zgoraj morda čipke, spodnji del pa kot nabrana obleka princeske,« je razmišljala Lucija in zdelo se ji je, da je iz morja puhastih stvaritev nemogoče izbrati tisto pravo. A je hitro izginila za zaveso, pomerila prvo iz ožjega izbora morda desetih, odstrla zaveso ... »Čudovita si! To je gotovo tista prava!« je na meji med srečno vznesenostjo in solzami ganjenosti vzkliknila Anica. »Ni še treba jokati, mami. Počakaj do 15. februarja!« ji je dejala žareča hči in se ogledovala v velikanskem zrcalu. »Odlično se počutim v njej. Morda sem že s prvo zadela.« A je vseeno spet izginila za zaveso in pomerila drugo. In tretjo. Vsako razkritje pa so spremljali zadovoljni ženski vzdihi. Sploh ker ji je lastnica Janina Perko razblinila skrbi, saj se vlečko lahko pripne in ni strahu, da bi se pri prvem plesu z možem zapletla v sloje blaga.

Premerili so ga od glave do pet

Rok se je poprej malce držal v ozadju in energični dragi prepuščal besedo, pri izbiri svoje obleke pa je imel seveda povsem proste roke. »Po spletu sem malo brskal, kako so oblečeni ženini,« je v nadvse estetskem salonu podjetja Moda Mi&lan, d. o. o., z blagovno znamko Morro Sartoriale dejal Rok. »Zamislil sem si nekaj športno-elegantnega. Morda ne v črno črni barvi. Bolj se nagibam k teliranim oblačilom.« A če je s to vizijo mislil, da je že blizu cilja, se je motil. »Vse bo izbral sam, da bo imela obleka resnično le njegov podpis,« je pripomnila Petra Pečar Mörec in ženinu začela opisovati različne kroje, da ima le pri podlogah na voljo okoli 50 različnih možnosti, da ne govorimo o izbiri blaga, celo barvi sukanca in vrsti šivov. In še: kravata ali metuljček? A ko je Rok skoraj malce prestrašeno obstal, ne nazadnje mu je svet krojaštva kot smučarskemu skakalcu povsem tuj, ga je hitro pomirila, da bodo šli skozi ves proces skupaj, z obilico nasvetov. »Obseg vratu. Plečna širina. Obseg roke. Razkorak,« ga je natančno od glave do peta premeril Drago Kodila in mu vmes postavil vprašanje ali dve. Tako je bil naslednji korak izbire barv, blaga in vsega ostalega že malce lažji. In tako naprej, dokler ni postalo jasno, da bo tudi Lucijin pogled s podobnim žarom obstal na Roku kot njegov na njej.