Poroka, kot je še ni bilo: ploskalo jima je 4.000 ljudi

MARIBOR – Končno se je zgodil tudi ta veličastni dan, ki smo ga že nestrpno čakali in so ga priredile Slovenske novice ter okronale z nemara največjo poroko, ki se je kdaj zgodila pri nas. Štiritisočglava množica ljudi je prisostvovala nepozabnemu dogodku, ko sta si večno zvestobo obljubila Rok Mandl in njegova Lucija Jamnik Zupančič, ta se bo odslej pisala samo še Mandl.



Tridesetletnika sta si pravljični dom ustvarila pri njej na Ljubnem pri Savinji. Njuna ljubezen je vzcvetela že pred petimi leti, na čolnu, s katerim sta se kot študenta fakultete za šport peljala proti otoku Frater blizu Pulja. Čeprav sta bila študenta iste fakultete, sta se prvikrat videla prav na tistem čolnu: »Rok je bil kot vrhunski športnik velikokrat odsoten in je takrat nadomeščal tabor potapljanja z leto mlajšimi,« je povedala visokorasla Lucija. Usoda je hotela, da so ju določili za potapljaški par. Pazila sta drug na drugega, ko sta opravljala potope. »Zvečer sva posedala na skali ob obali, gledala sončni zahod, spala na blazini pod zvezdnatim nebom in doživljala svojo pravljico.«

Letošnje leto je Lucijino

Po študiju je ona dobila zaposlitev na fakulteti za šport, on pa v Smučarskem klubu Ilirija vzgaja bodoče skakalne šampione. Ko sta izvedela, da bosta zibala, sta sklenila, da bosta svojo srečo vzgajala na podeželju. Njen oče Franc ima tam čudovito turistično kmetijo. Ko se je rodila Neli, kmalu bo dve leti, se je njuna vez samo še okrepila, Lucija pa si je od nekdaj želela poroke. »Da bi bili eno in še bolj povezani,« je dejala. K poroki so jo nagovarjali tudi starši, ki sami niso poročeni, saj jih je čas prehitel, pravi Lucija, želja po poroki pa je sčasoma zamrla. Naj se poročita, je večkrat slišala, tudi zaradi otrok!
Ko je rodila prvo hčer, je upala, da jo bo zaprosil. Pa je čas kar mineval, Lucija je zanosila še drugič in rodila Lino, stara je pet mesecev. Kako si je želela, da bi jo zaprosil! Potem pa so kar ženske vzele vajeti v svoje roke, bila je neka sobota, ko je njena mami Anica, s katero sta izjemno povezani, vsa srečna pritekla z Novicami, v katerih je bila prijavnica na sanjsko poroko. »To je to, poskusiva!« V iskrenem upanju na pravljično poroko z družino in prijatelji, s katerimi bi rada občutila in delila ta dan, trenutek, ko bosta za vedno postala eno, sta se prijavila.



Kar 24.478 glasov ste, drage bralke in bralci Slovenskih novic, potem poklonili Luciji in Roku, kar je pomenilo, da sta 15. februarja potem stopila pred matičarko na Valentinovem koncertu z Janom Plestenjakom v prepolni dvorani Tabor v Mariboru. Slovenske novice so poskrbele, da jima ni bilo treba skrbeti ne za prstane ne za obleko, celo na zabavo za 100 svatov, ki je na Rogli potekala dan po koncertu, jima ni bilo treba misliti. »Očitno bo to leto res moje leto,« je bila navdušena bodoča nevesta. »Saj še nisem dojela, da se to zares dogaja. Zdi se mi, kot da sem v filmu. Pred kratkim sem praznovala 30 let, ko so mi domači pripravili presenečenje, zdaj pa še to!« je navdušeno pripovedovala Lucija Jamnik Zupančič.

Obljubila sta si zvestobo

V petek je bilo torej že vse nared. Rok je zjutraj odpeljal Neli v vrtec, Lucija je urejala še zadnje stvari. Čutiti je bilo, da vse teče kot namazano. Potem pa se je urica vožnje do Maribora zaradi prometne nesreče tako krepko zavlekla. Desetkilometrska in stoječa kolona vozil je poskrbela, da je postal pravljični dan malo napet. Tudi maskerki sta morali pohiteti, da je bilo ob 21.30 vse pripravljeno. Lucija je bila že v čarobni beli obleki, Rok je bil oblečen elegantno.



Jan Plestenjak je na oder povabil prijatelje Modrijane. In zapeli so tisto romantično in melanholično, imenuje se En poljub: »Sam en poljub mi dej v slovo, ker mi je res hudo. Sam en poljub dej ta večer, da zaspal bo moj nemir.« Občinstvo je bilo navdušeno. »Veste, ne maram ljudi, ki govorijo v prazno. Ali je res tako težko izreči nekomu pogrešam te? In kako je včasih težko izreči ljubim te?« je premišljeval Plestenjak, ki je oni dan s pomočjo Slovenskih novic dobil idejo, da bi sploh prvič priredili poroko, ki bi se za nameček zgodila na njegovem koncertu. »Tukaj sta Lucija in Rok!« je v tistem zakričal, občinstvo pa je skoraj ponorelo od navdušenja. Oba očeta, Maksimiljan in Franc, sta zajokala. »Franc, saj ni čudno,« mu je rekel Maksimiljan. »Ko narediš tako lepe otroke, ne more biti drugače, kot da pristanejo na tako veličastni poroki, ki so jo tako lepo zorganizirale moje najljubše Slovenske novice!« Franc je prikimal, si obrisal solzo in prisluhnil matičarki: »Spoštovana nevesta, spoštovani ženin, na vajini slovesnosti je več tisoč oči, ki vaju občudujejo, zato več tisoč lepih želja, zaploskalo vama bo več tisoč rok. Danes bosta z besedico da potrdila to, kar si dejansko želita. Danes si bosta z besedico da obljubila, da se bosta skupaj smejala, sanjala in iskala družno nove poti. Danes si bosta z besedico da obljubila, da se bosta vedno spoštovala in vedno ljubila.«



Tedaj je ženin potrdil: »Da!« Usodni da je glasno izrekla tudi nevesta, da jo je res vsak slišal! Sledil je huronski aplavz. Ljudje so bili navdušeni, še posebno ko je matičarka sklenila: »Od zdaj sta mož in žena!«

Nataknila sta si poročna prstana in zaplesala. Popolnoma sta zažarela. Najbližji sta bili obe priči, Lucijina mama Anica in Rokov brat Žiga. Bila je to sanjska poroka.