Poslanka SDS zbolela, sprejeli so jo v bolnišnico
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na facebooku objavila zapis, da je nepričakovano pristala v bolnišnici. »Življenje velikokrat izbere pot, ki je sami nismo načrtovali, še manj pa smo si jo želeli. Tega se najbolj zavemo takrat, ko nas kot strela iz jasnega zadenejo zdravstvene težave in pristanemo pod kirurškim nožem,« je uvodoma zapisala. Kot nam je dejala, je pristala v bolnišnici na »rutinskem operativnem posegu«. K sreči se je vse dobro končalo in je že v domači oskrbi.
Bivanje v bolnišnici ni nikoli enostavno, a kot pravi, je imela srečo s sostanovalkama, s katerima si je delila sobo. »Srečale smo se prvič, a se je v tako kratkem času izoblikovala posebna vez. Medsebojna pomoč, spodbujanje v težkih trenutkih, tolažba, ko solze premagajo pogum, je nekaj neprecenljivega. Neprecenljiv pa je tudi vzgled, ko spoznaš način življenja in navade drugih, ki so ti v veliko opozorilo in spodbudo, kaj vse počneš narobe in kaj moraš spremeniti, če želiš zaživeti drugače.« Ob tem je poslanka objavila še fotografijo z zapisom, da ji je ena od sostanovalk, s katerima je bila v sobi, poslala obkroženo volilno glasovnico z izbiro svojega predsedniškega kandidata, ki je tudi po okusu Bah Žibertove. Logar je namreč poslanec SDS, a na predsedniških volitvah kandidira kot neodvisni kandidat.
»Vse to je zame velika šola življenja. Življenja, ki ga bom morala začeti živeti drugače. Postaviti nove prioritete, brez odstopanja! Kako neumno je bilo zapravljati čas za posedanje med štirimi stenami, misleč, da je to tisto, kar potrebujem. Nenehno gledanje v računalnik ali telefon, da ne bi česar zamudila. Ali pa iskanje instant zadovoljstva ob pohvali zaradi nove frizure ali obleke na socialnih omrežjih… ali pa si jemati k srcu pikre besede ali zapise ljudi (ki nič ne vedo o tebi), če si nabral nekaj kilogramov preveč, pa še te zaradi zdravstvenih težav.«
Medtem ko je imela srečo s prijaznima sostanovalkama, pa ni bilo vse v najlepšem redu z nekaterimi zaposlenimi. Kot je zapisala, je srečala večinoma prijazno zdravstveno osebje, ki svoje delo opravlja »profesionalno in z veliko mero empatije«, a bile so tudi grenke izkušnje. »Žal pa moram povedati, da tudi v tako dobrem kolektivu srečaš ljudi, ki v takšnem sistemu ne bi smeli nikoli delati. Vstop v sobo brez pozdrava in kakršnegakoli pojasnila povzroča nelagodje in strah pacientov, kar še kako vpliva na čas okrevanja. Sprva poskušaš človeka razumeti, saj imamo vsi ljudje tudi slabe dneve. A dnevno ponavljanje negativnega vzorca obnašanja kaže, da gre preprosto za osebo, ki dela škodo kolektivu in sistemu.« Prepričana je, da če ne bomo »v našem zdravstvu izboljšali stanja, bodo tudi dobri kadri zapustili sistem«.