DOMA IN V TUJINI
Potrč po dveh tednih v Sloveniji: Malo popustijo verigo, da se narod ne strga z nje
Marko Potrč se je vrnil iz Švedske.
Odpri galerijo
Nekdanji televizijski voditelj Marko Potrč, ki je nasprotnik nošenja mask, se je po šestih mesecih vrnil iz Švedske. Kot je pojasnil, si je vzel dva tedna časa in primerjal ter opazoval situacijo v Sloveniji. V najnovejšem videoposnetku pojasnjuje, da so ljudje doma precej uperjeni drug proti drugemu. »Najbolj me zaskrbi, ko so to recimo babice, ki se na FB sicer rade pohvalijo z vnuki, ali pa starejši gospodje, upokojenci. Starejši naj bi imeli več razumevanja in življenjske modrosti, mar ne? Poskušam pa to razumeti v kontekstu časa, ko recimo politika prav dela na tem, da bi skregala ljudi. Če pogledam samo otročje tvitanje ministra Hojsa.«
Kot pravi, je po pol leta življenja v tujini, kjer po njegovih besedah živijo v primerjavi s Slovenijo praktično normalno in nimajo na psihiatriji polno najstnikov z željo po samomoru, v Sloveniji izstopa to, »da se je po odvzemu svobode in pravic, zdaj začela dogajati diskriminacija vsem na očeh. To, da se razlikujemo (predvsem pa naše pravice) na podlagi tega, ali smo dobili pik v ramo, je preprosto nedopustno. Za to ni utemeljenih razlogov in za to nimam razumevanja.«
Ljudi je pozval, naj začnejo govoriti 'ne', saj da je to njihova pravica. »Jaz recimo ne nosim maske, z izjemami, predvsem tedaj, ko bi povzročil nelagodnost predvsem starejšim. Zakaj ne? Ker se ne morem sprijazniti s tem, da sem lahko bil v tuji deželi svobodnejši in imel pravico dihati svež zrak, doma pa tega ne bi imel. Enostavno se s tem ne sprijaznim in rečem ne. Nihče ne preverja, ali imate na obrazu staro, stokrat uporabljeno, umazano, strgano, kontaminirano masko. Nihče tega ne preverja. Samo, da ste se uklonili in jo imate na obrazu, potem so inšpektorji ...«
Potrč je prepričan, da se tudi po »bizarnosti« z maskami in zdaj s cepljenjem, to ne bo končalo. »Kaj se bo moralo še zgoditi, da boste spoznali, da bo prej ali slej pač treba reči ne? Da boste rekli: »Vseeno mi je, s čim mi grozite, rekel/rekla bom ne. Ker nikomur ne želim slabega, ker za to ni utemeljitev, ker to zame ni dobro, ker to s solidarnostjo nima zveze in ker imam pravice.
Aha, saj res, zdaj lahko sedite na terasah. Zato moramo biti hvaležni. In kako dolgo vam bodo to dovolili? Do jeseni? Morda še kako zaprtje pred poletjem? Da še kakšen odstotek premaknemo v pikanje? Kako dolgo boste še lahko hodili v trgovino brez pika v ramo? Vse je zdaj samo vprašanje njihove volje, ne vaših pravic. Malo popustijo verigo, da se narod ne strga z nje. Ko jim bo, pa lepo zategnejo nazaj. Prevečkrat se je izkazalo, da smo natanko tukaj.« Prepričan je, da bi vlada milijone, ki so bili porabljeni za hitre teste, bolje izkoristila za izgradnjo domov za ostarele in da je treba zaščititi ranljive.
Kot pravi, je po pol leta življenja v tujini, kjer po njegovih besedah živijo v primerjavi s Slovenijo praktično normalno in nimajo na psihiatriji polno najstnikov z željo po samomoru, v Sloveniji izstopa to, »da se je po odvzemu svobode in pravic, zdaj začela dogajati diskriminacija vsem na očeh. To, da se razlikujemo (predvsem pa naše pravice) na podlagi tega, ali smo dobili pik v ramo, je preprosto nedopustno. Za to ni utemeljenih razlogov in za to nimam razumevanja.«
Ljudi je pozval, naj začnejo govoriti 'ne', saj da je to njihova pravica. »Jaz recimo ne nosim maske, z izjemami, predvsem tedaj, ko bi povzročil nelagodnost predvsem starejšim. Zakaj ne? Ker se ne morem sprijazniti s tem, da sem lahko bil v tuji deželi svobodnejši in imel pravico dihati svež zrak, doma pa tega ne bi imel. Enostavno se s tem ne sprijaznim in rečem ne. Nihče ne preverja, ali imate na obrazu staro, stokrat uporabljeno, umazano, strgano, kontaminirano masko. Nihče tega ne preverja. Samo, da ste se uklonili in jo imate na obrazu, potem so inšpektorji ...«
Potrč je prepričan, da se tudi po »bizarnosti« z maskami in zdaj s cepljenjem, to ne bo končalo. »Kaj se bo moralo še zgoditi, da boste spoznali, da bo prej ali slej pač treba reči ne? Da boste rekli: »Vseeno mi je, s čim mi grozite, rekel/rekla bom ne. Ker nikomur ne želim slabega, ker za to ni utemeljitev, ker to zame ni dobro, ker to s solidarnostjo nima zveze in ker imam pravice.
Aha, saj res, zdaj lahko sedite na terasah. Zato moramo biti hvaležni. In kako dolgo vam bodo to dovolili? Do jeseni? Morda še kako zaprtje pred poletjem? Da še kakšen odstotek premaknemo v pikanje? Kako dolgo boste še lahko hodili v trgovino brez pika v ramo? Vse je zdaj samo vprašanje njihove volje, ne vaših pravic. Malo popustijo verigo, da se narod ne strga z nje. Ko jim bo, pa lepo zategnejo nazaj. Prevečkrat se je izkazalo, da smo natanko tukaj.« Prepričan je, da bi vlada milijone, ki so bili porabljeni za hitre teste, bolje izkoristila za izgradnjo domov za ostarele in da je treba zaščititi ranljive.