Pozimi se najraje spušča s Stola

Ko je Hajni Blagne pred 12 leti začel intenzivno in redno zahajati v hribe, si ni mislil, da bo prav tam odkril svojo drugo največjo športno ljubezen. Med vzponi na zasnežene vršace je občasno naletel na turne smučarje, ki so mu zaradi hitrega in udobnega sestopa delali skomine. O tem športu se je natančneje poučil na spletu, in ko je eden od sosedov po naključju prodajal krajše, nerabljene smuči, ni pomišljal. Pred sedmimi leti je po skoraj 27 letih tako spet stopil na smuči in od takrat se, ko je zima v pravem pomenu besede, brez njih skorajda ne poda v gore. V začetku je bil, kot se smeje spominja, več na hrbtu kot na nogah, predvsem pri vožnji po celem snegu. »Tehnika je čisto drugačna kot na predelanem snegu ali na steptanih površinah. Posebno težavno je s kratkimi smučmi. Pa tudi turne opreme v pravem pomenu si nisem nabavil, ker mi ta slog pomeni poseben izziv,« pravi.


In kaj je na tem športu, da ga že leta navdušuje? »Privlači me predvsem lepota zimske narave v hribih, ki je takrat morda še bolj fascinantna kot v suhih mesecih, pa tudi kot fizični izziv. Človek v letih okrog abrahama verjetno podzavestno išče izzive, s katerimi si dokazuje, da še ni za staro šaro. Povrhu me smučanje v mislih vrača v mlada leta,« pojasni.

V planine hodi v glavnem sam, nekajkrat sta se podala skupaj z nekdanjim sošolcem. Najraje gre v Karavanke. Stol, Struška, Vošca, smučal je tudi že z Jelenkamna. Najpogosteje gre peš kar od doma prek Jelenkamna na Španov vrh, od koder se spusti v Planino pod Golico in dalje po planinskih poteh v dolino. Najljubši mu je Stol, tudi zato, ker je tam smuka možna vse do srede maja. Kaj je lepšega kot sneg pod oblaki, globoko spodaj pa vse v cvetju!

»Tam, kamor zahajam, redkeje srečam koga s smučmi in je užitek popolnega miru in sprostitve zares božanski. Pri smučanju po celem snegu in tam, kjer ne mrgoli drugih, pa je najpomembnejša varnost. Izogibam se pohodništvu in smučanju ob plazovni nevarnosti, izbiram manj zahtevne in meni dobro znane smeri. Nikoli se ne podajam v neznano ali v slabem vremenu, sploh ne sam,« poudari. Ker je zelo previden, se še ni izgubil. »To se sicer lahko hitro zgodi vsakomur ob nenadni megli, ki hitro vzame občutek za orientacijo, zato je spremljanje vremenskih razmer ter njihovo upoštevanje obvezno,« poudari.